Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
Literatura, glasba, gledališče, film, politično dogajanje in čisto običajno življenje, to zanima Marka Jenšterleta. Je dober poznavalec vsega naštetega v Latinski Ameriki, na katero ga vežejo številne vezi, predvsem pa velika strast do dežel, sestavnih delov celine. Če leta 1988 ne bi kot novinar – dopisnik časopisa Delo in agencije Tanjug odšel v Buenos Aires, najbrž ne bi bilo te zagledanosti, ne bi bilo srečanj in intervjujev z glasbenima zvezdnikoma, kot sta Mercedes Sosa in Gilberto Gil in pisateljskima legendama Isabel Allende in Gabrielom Garcio Marquezom. Marko Jenšterle bo gost Darje Groznik po polnoči.
Tokratni nočni gost Dejan Pevčević o sebi pravi, da je otrok Jugoslavije, rojen v zasneženi Ljubljani. Nekega dne je iz radovednosti pogledal v gledališče in se zaljubil v odrske deske. V življenju skorajda ni stvari, ki ga ne bi zanimala, idealna kombinacija raziskovanja sveta, narave in družbe pa je zanj ravno skozi umetnost in hkrati s potovanji, ki jih vedno združi še s strastjo do športa. Kljub poletju je v teh dneh zelo delaven, saj ustvarja nove oddaje Ambienti na Televiziji Slovenija, nastopa s skupino Same babe in prebira leposlovje za cikel koncertov Jesenske serenade, ki bodo letos jubilejne, 40. Še več pa bo nočni gost Dejan Pevčević povedal v noči z nedelje na ponedeljek voditeljici Tadeji Bizilj.
V prvih urah nedelje bo naša gostja etnologinja mag. Inga Miklavčič Brezigar. Njeni odmevni projektih in razstave, v katerih je preučevala meščanstvo na prelomu 19. in 20. stoletja, šla po poti aleksandrink od Prvačine do Aleksandrije, spoznavala življenje po 2. sv. vojni do osamosovjitve in zbirala sledi industrijske dediščine včasih največjih in najprepoznavnejših fabrik, ostajajo tudi po upokojitvi pomemben doprinos k beleženju kulturne dediščine Goriškega prostora. Z voditeljico Ano Skrt bosta v pogovoru nekaj besed namenili tudi odpiranju privatnih zbik in manjših muzejev zunaj muzejske institucije. Pridružite se jima kmalu po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V oddaji Nočni obisk se vam bodo predstavili mladi Mozirjani, ki sestavljajo rokovsko obarvano zasedbo Up N’downs. Žanrsko se ne omejujejo, raje vključujejo različne glasbene navdihe, vse od bluesa do metala. Letos so po več letih ustvarjanja izdali prvenec ”Vse kar sem pozabil”. V prvih minutah novega dne bomo prisluhnili izboru skladb iz svežega albuma, nekaj pa jih bodo Up N’downsi zaigrali tudi akustično v studiu. Kaj vse so torej mladi glasbeniki pozabili, v oddaji Nočni obisk, malo po polnoči. Pripravlja Lea Ogrin
Odločitev, da postanemo lastniki živali, terja veliko odgovornost. Novi družinski član nam prinese veliko veselja in sreče, pomeni pa tudi medsebojno delitev dela v družini. O vsem tem se bomo pogovarjali z Mileno Zadravec, naš gost pa bo tudi Štefan Jeza, dolgoletni ljubitelj in predsednik golobarske sekcije severovzhodne Slovenije. Vaša nočna gostiteljica bo Darinka Čobec.
Nič več ravnateljica, vendar še vedno borka za ugled učiteljstva in kakovostno šolo; brez vmešavanja politike. Angažirana pri projektih, ki krepijo narodno zavest, ljubezen do maternega jezika in prispevajo k ohranjanju slovenstva. Njen življenjski moto je: spoštovati ljudi ne glede na njihovo poreklo in poklic. Pravi, da se mora človek celo življenje učiti in da mora delati in še enkrat delati. Srečo pa nam prinašajo ljudje, ki jih imamo ob sebi. Na Nočni obisk prihaja gospa Ana Vehar. Nocoj po polnoči jo bo gostil Iztok Konc.
Ob izrazu ulična umetnost večina pomisli na slikovite grafitarske podvige. A v isto malho spadajo tudi druge oblike kreativnega izražanja na javnih mestih. Ali lahko prostor, namenjen skupnostni rabi, postane “javno mesto”? Na to in mnoga druga vprašanja nam bodo odgovorili člani kreativnega kolektiva UAUU. V Univerzalni Atelje Uličnih Umetnosti, kjer so svoj prostor našle ilustracije, grafike, grafiti, arhitektura, glasba in celo programiranje, vas po polnoči vabi Darja Pograjc.
Nedeljski nočni obisk bo minil v znamenju balinanja, ki ga mnogi neupravičeno pojmujejo kot gostilniški šport, s katerim se ukvarjajo pretežno upokojenci. A dejstvo je, da je v Sloveniji več kot 2500 registriranih igralk in igralcev, ki v vseh kategorijah osvajajo naslove svetovnih in evropskih prvakov. Za razvoj balinanja pri nas skrbi balinarska zveza Slovenije, ki združuje približno 160 balinarskih klubov in prireja številna tekmovanja, na čelu z državnimi in mednarodnimi prvenstvi. Predsednik zveze Sandi Kofol in selektor mladinskih selekcij Tone Kosar bosta voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila balinanja, se pohvalila s preteklimi uspehi naših tekmovalcev in ocenila, kako priljubljen je ta šport med mlajšimi generacijami.
Breakdance ti lahko spremeni življenje. Tako pravi gost nočnega programa, plesalec Sandi Gabrijelčič. Pred nekaj leti se je vpisal na tečaj breakdancea, ki ga je popolnoma prevzel. Ta bolj plesna kot gimnastična disciplina združuje telesno dejavnost, zdravje, ples, različne športe in, nenazadnje, veliko trdega dela. Sem sodijo tudi treningi pozno v noč, če je treba. Kakšna je torej Sandijeva osebna izkušnja z breakdanceom, izveste po polnoči. V novogoriškem studiu Radia Koper ga bo gostil Boštjan Simčič.
Ko stopi na oder z dirigentsko paličico v roki, publika takoj začuti njeno energijo. Oder ji je bil usojen že od malega. In četudi se je vmes odločila za študij muzikologije, je proti koncu študija že vedela, da ne bo ostala le pri teoriji in zgodovini glasbe. Da jo vznemirja in vabi živo ustvarjanje. Dirigiranje. Zborovsko in orkestrsko. Danes na številnih glasbenih odrih soustvarja odmevne predstave in koncerte s priznanimi slovenskimi ustvarjalci. Je umetniška vodja Akademije Branimirja Slokarja, kjer kot dirigentka sodeluje s svetovno uveljavljenimi umetniki. Živo Ploj Peršuh je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni pogovor smo tokrat povabili našega radijskega sodelavca Gorana Glavičiča. Nedavno se je vrnil iz Indije, v kateri je preživel skoraj dva meseca. O vtisih iz te raznolike velikanke, predvsem pa o duhovni plati svojega popotovanja, o bivanju v tibetanskem budističnem samostanu v Dharamshali in izkušnjah iz duhovnega centra Ašram bo pripovedoval po polnoči. Nočni voditelj bo Teodor Bostič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Poletje je tu. V topli, po cvetju dišeči noči se boste po polnoči s pomočjo telefona spet lahko pogovarjali z Mojco. O dobrih in senčnih straneh življenja, pa še kakšna šala bo padla vmes. Vabljeni!
Ksenija Krajšek Mahorčič svoje delovnike preživlja v kuhinji družinske gostilne Mahorčič v Rodiku. Je chefinja, ki lokalni kulinarični tradiciji v snovanju jedi in jedilnikov namenja posebno mesto. Pri tem izhaja iz lokalnega območja Krasa in Brkinov, ponuja sezonsko in lokalno pridelano hrano, obenem pa tradiciji dodaja sodobno interpretacijo. Ste že slišali za potico, buhtelj ali medenjake v kozarcu? Te tri slovenske tradicionalne jedi v sodobni preobleki bodo iztočnica za pogovor o slovenski kulinarični identiteti. Ksenijo Krajšek Mahorčič bo gostila Janja Novoselc.
Šolsko leto je pri koncu, oddahnili si bodo vsi: učenci, učitelji in ravnatelj. Lik ravnatelja ponavadi uteleša resnost, strogost, nepopustljivost. Kaj pa če ravnatelj kravato in zloščene čevlje zamenja za skiro ter v svojem nagovoru dijakom sporoča:« Upam, da zaidete tudi malo levo in malo desno, saj boste našli še tisto, kar bo zagotovo pritegnilo vašo pozornost.« Gregor Markelj, nekdaj dijak, zdaj pa ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki noče biti birokrat, ampak kreativni vodja šole. Zaljubljen v motorje, jih vozi in oblikuje, njegova »polna luna« je motoristični oblikovalski zadetek v polno. Kakšna je specifična teža slovenskih oblikovalcev v mednarodnem prostoru, je digitalna fotografija umetnost ali obrt, kako debel kos kruha si reže slovenski umetnik? Ob 70 letnici Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani prihaja Gregor Markelj na nočni obisk.
Na nočni klepet prihaja slikar Gorazd Jordan, ki velik del prostega časa nameni športu oz. teku. Na obeh omenjenih področjih, umetnosti in športu, velik poudarek daje izobraževanju drugih, predvsem mladih. Nato pa prihaja v goste še skupina Carpe diem, ki praznuje deset let delovanja in pripravlja izdajo albuma največjih uspešnic. V nočno družbo vas vabi Robert Zajšek.
Pri starših in v širšem krogu sorodnikov, kot tudi v slovenski družbi nasploh je močno izraženo pričakovanje, da bomo našli partnerja ali partnerko in si ustvarili družino. Žiga, 40 let:«Jaz se vedno vprašam, kaj je pa s to žensko narobe, ki je stara toliko kot jaz in samska. Verjetno pa se tudi drugi isto vprašajo za mene.« Žiga, ki je rad samski in si partnerske zveze ne želi, je o svojem samskem stanu odkrito spregovoril z dr. Iztokom Šorijem, avtorjem pionirske raziskave o samskih v Sloveniji. Ali je samsko življenje stvar izbire in odločitve ali splet okoliščin? Česa si samski v življenju želijo, kaj pogrešajo? Kakšni so njihovi intimni trenutki, ljubezensko in spolno življenje? Ali je samskost problem – za posameznika in družbo? Nocoj po polnoči se pridružite in sodelujte v pogovoru s sociologom in raziskovalcem samskosti Iztokom Šorijem.
Klemen Mramor, pevec, avtor besedil in glasbe z vzdevkom Clemens bo naš tokratni nočni gost. Nastopi na festivalih mu kljub rosnim 23. letom niso več tuji, sodeloval je že v strokovnih glasbenih žirijah, nastopil pred polno Halo Tivoli in za skladbo Jst bi te mel posnel tudi videospot in si z njim pridobil mesto na MTV-ju. Vsestranski glasbenik, ki ga je v studio povabila voditeljica Tadeja Bizilj, pa se ne ukvarja le z glasbo, temveč se je preizkusil tudi za kamero, nastopil je v nanizankah in televizijskih oglasih, zelo rad pa tudi sinhronizira risanke za naše najmlajše. O vsem tem nam bo Clemens več povedal v noči z nedelje na ponedeljek.
Neveljaven email naslov