Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
To noč bo naš gost Peter Avbar, profesor slovenščine, v domači Ajdovščini zelo dobro poznan tudi kot režiser številnih prireditev, proslav in gledaliških predstav. Gledališče je vzljubil že kot otrok. Želel je postati igralec, a ga je življenjska pot peljala na drugo področje. Sanje po gledališkem ustvarjanju zdaj uresničuje kot režiser, sicer ob stalni službi učitelja slovenščine. Na osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini, kjer poučuje, vodi še dramski krožek, že desetletje sodeluje tudi pri organizaciji festivala Štrudlfest. O svojem ustvarjanju bo pripovedoval voditeljici Karin Zorn.
Vizija Zavoda 404 pravi, da se v srcu vsake inovacije skriva trud ljudi, ki so svoje ideje uspešno prenesli v resnični svet. Na nočni obisk tokrat prihaja Rok Capuder, vodja Zavoda, v katerem skušajo mladim z idejami, strokovnim vodstvom, prostorom in opremo zagotoviti optimalne pogoje za izdelavo zanimivih in tehnološko obarvanih projektov. Z njim bo voditelj Aleš Ogrin predstavil, na kakšne načine skušajo mladim privzgojiti praktične veščine in jih vzgojiti v uspešne mlade raziskovalce.
Na obisk v nočni program prihaja Mateja Kreuh, učiteljica Hatha yoge in Hormonske yoge. Hormonska joga blagodejno vpliva na žensko telo in žleze z notranjim izločanjem. Kakšne so tudi ostale značilnosti in učinki pa v pogovoru z Jasmino Bauman po polnoči.
Prepiri in alkohol v družini na eni strani, na drugi pa težave v šoli in z vrstniki povzročijo hude stiske, ki jih nekateri otroci in mladostniki ne zmorejo razrešiti sami. Varno zatočišče in pomoč so krizni centri, ki delujejo 24 ur na dan, vse dni v letu. V Kriznem centru za mlade Kresnička, ki je v Lescah na Gorenjskem, so v 11 letih delovanja poskrbeli že za več kot 500 otrok in mladostnikov, starih od 6 do 18 let. Od lanskega decembra so pomagali tudi mladoletnikom iz Afganistana in Sirije, ki so k nam prišli brez staršev. Na Nočni obisk prihajata sodelavki Kresničke Doris Globočnik in Nataša Štefelin Polanec. Po polnoči se bo z njima pogovarjal Iztok Konc.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Jure Novak. Režiser, pesnik, igralec, pevec. Morda bo v petkovi radijski noči razkril, kaj je sreča. Čisto mogoče pa je, da bo odpihnil meglo okoli imperativa prisilne sreče, kot je to storil v predstavi Zakaj sem srečen. Konec tedna si bosta s Katarino Stegnar znova delila Glejev oder, oziroma se na njem borila. Čeprav v dvoboju z naslovom Katarina po naročilu izid nikoli ni odločen. Kot tudi ne, kdo koga režira. O generaciji, ki vse noči ustvarja na sendvičih, o nočnem plesu frfotavih duš in gromoglasnih buldožerjev, malo čez polnoč v pogovoru z Nado Vodušek.
Tokrat bomo v nočnem programu gostili Vinka Zalezino, zanimivega sogovornika, pronicljivega pripovedovalca zgodb, aktivnega esperantista in poznavalca mariborske družine Haas. Nanizal bo nekaj zanimivih zgodb o povojnem dogajanju v Mariboru, o osebnem poznanstvu Priske in Herte Hass. Slednja je bila tudi soproga Josipa Broza. V pogovoru s Teodorjem Bostičem bo spregovoril tudi o tem, da je esperanto tudi v 21. stoletju še kako aktualen jezik.
So zasvojeni s seksualnostjo vedno tudi seksualni prestopniki? Je globoka vera v boga lahko zaščitni dejavnik pred zasvojenostjo s seksualnostjo? Gre pri seksualni zasvojenosti v resnici le za priročen izgovor za neodgovorno vedenje v partnerskem odnosu? Kaj pa zasvojenost s seksualnostjo v dobi sodobnih komunikacijskih kanalov? Ste vedeli, da kar 12 odstotkov vseh spletnih strani vsebuje pornografsko vsebino? Drevi na nočni obisk prihaja Peter Topić, ki se z zdravljenjem zasvojenosti s seksualnostjo ukvarja že več kot 10 let. Certificirani terapevt za zasvojenost s seksualnostjo je minulo jesen izdal novo knjigo z naslovom Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi. In prav to bo glavna tema nočnega pogovora na Prvem. Petra Topića je na nočni obisk povabila Tina Kralj.
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald.
Le kdo ne pozna Smrkcev, Šolenčkov in Muppetkov? Pa veste, kdo jim je dal slovenska imena? Kako v slovenščino na primer ujeti značilni humor Montyja Pythona in katere so zakonitosti podnaslavljanja? Mag. Dušanka Zabukovec je prevajalka, katere opus obsega na stotine prevodov iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine. Poleg leposlovja in poezije med drugim prevaja tudi za gledališče in televizijo. Vrsto let je vodila oddelek za prevajanje na Televiziji Slovenija in je dolgoletna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Med številnimi nagradami, ki jih je prejela za svoje delo, je tudi posebna nagrada za kakovost za prevod risane nanizanke Smrkci in nagrada Brede Lipovšek za življenjsko delo. Dušanka Zabukovec se nam bo pridružila v prvih minutah nedelje. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nočni klepet prihaja Veronika Valentin. Po poklicu je veterinarka, posebej pa se posveča psom, ki so nedvomno del njenega življenja. Z njimi se ukvarja že od malih nog, najprej so bili na vrsti sosedovi, pred nekaj leti pa ji je avstralska ovčarka z imenom Brie odprla nov svet. Veroniko zanimajo vse veje kinologije in z veseljem se loti vsake discipline, ima tudi mobilno pasje frizerstvo. Svojo zgodbo bo razkrila voditeljici Jani Samsa.
Ni jima vseeno, kaj se dogaja na naših cestah. Zavzemata se za kulturo varnosti. Vodja zavoda Vozim David Razboršek in aktivni član ter predavatelj Ivo Ozebek bosta gosta v nocojšnjem Nočnem obisku. Oba invalida sta prepričana, da je treba spremeniti pogled mladih na promet, saj je bila povprečna starost njihovih članov na dan poškodbe le 22 let. Z osebnimi zgodbami, ki jih pripovedujejo člani zavoda Vozim, spreminjajo pogled mladih na promet tako, da vožnjo sprejmejo kot pozitivno vrednoto, predvsem pa si želijo, da zgodbe, ki so jih doživeli sami, ne bi postale tudi njihove. O delovanju zavoda Vozim, njegovih akcijah, ozaveščanju javnosti ter aktivnem delovanju invalidov po rehabilitaciji se bo z Davidom Razborškom in Ivom Ozebkom pogovarjala Petra Medved.
V Sloveniji so registrirana 103 društva za zaščito in pomoč živalim, toda večinski odnos do živali v naši družbi je prej ko ne ravnodušen in člani teh društev so manjšina, ki jo odlikuje posebna občutljivost za trpljenje drugih čutečih živih bitij in veliko sočutje. Predsednica pred nedavnim ustanovljenega društva Anima, prof. dr. Cirila Toplak, profesorica politične teorije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, nam bo v nočnem pogovoru z Darinko Čobec predstavila odnos človeka do ostalega živega sveta ne samo kot abstraktno filozofsko vprašanje, ampak kot temeljni družbeni problem, katerega razsežnosti se morda še sploh ne zavedamo. Vabljeni k poslušanju nočnega programa.
Postojnska jama svetovnega slovesa, Škocjanski biser - prva jama pod zaščito Unesca, Planinska … koliko bi jih znali našteti? Pa vendar je v Sloveniji kar več kot 11 tisoč jam in brezen, kamor stopi samo noga izkušenega jamarja. V današnjem nočnem programu se bomo spustili v jamske globine večne teme, vlage in mraza s speleologi Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Kaj jih žene v jame, kakšni so ti malo posebni ljudje (ki se obravnavajo na splošno kot zelo normalni) in kateri je največji dosežek leta? Skozi noč z jamarji vas bo vodila Alenka Terlep
29. februar bomo pričeli približno 10.000 kilometrov jugovzhodno od Slovenije. Tokratna nočna gostja, Maja Fister, se je namreč oktobra lani odločila, da megleno Ljubljano zamenja za pisano in raznoliko pokrajino jugovzhodne Azije. Na pot se je odpravila sama in v štirih mesecih obiskala 7 držav ter dodobra spoznala kulturne razlike med Evropejci in Azijci. Svoja doživetja, ki jih je tekom popotovanja beležila tudi v spletnem blogu, bo podrobneje predstavila voditelju Juretu Čepinu. Pričnemo nekaj minut po polnoči.
Vse njene vloge, gledališke in filmske, so nepozabne. Filigransko izvezene do poslednjega vlakna. Intelektualno in emocionalno. Brez pretiravanja. Zadnja izjemna vloga Polone Juh, ki jo igra na odru ljubljanske Drame, je Ana Karenina. Iz romanesknega lika je ustvarila sodobno žensko. Strastno. Močno in ranljivo. Eksistencialno prepričljivo in aktualno za današnji čas. Žensko, ki nam odpira vprašanja o naši svobodi in njenih omejitvah. Ana, kakršne še ni bilo. Polona Juh bo v noči na nedeljo gostja Nade Vodušek.
V tokratni noči bomo gostili mladega raziskovalca iz Deskel, Dejana Valentinčiča. Ob pravniškem poklicu in poučevanju se ukvarja tudi z novinarskim delom, veliko svojega časa posveča Slovencem v zamejstvu in po svetu. Izdal je tudi znanstveno monografijo z naslovom: Slovenci v Reziji, kjer je razdelal pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine v tej dolini. Zakaj se je odločil za raziskovanje Rezije in od kod pravzaprav zanimanje za Slovence v zamejstvu in po svetu, boste slišali v pogovoru z nočnim voditeljem Boštjanom Simčičem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja k tokratnemu voditelju Zoranu Turku upokojenka, tudi prostovoljka Darinka Bukovnik iz Maribora, ki v tem času že vrsto let zapored opravlja 40-dnevni post. Kakšne so njene izkušnje, kako se pripraviti na tako dolgo postno avanturo, na kaj vse je treba paziti in kakšni so pozitivni učinki posta, pa tudi o novem humanitarnem projektu Srčne kuhinje in z njim povezanim humanitarnim koncertom čez mesec dni – v Nočnem programu po polnoči.
Neveljaven email naslov