Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


27.11.2020

Zoran Predin

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


26.11.2020

Matjaž Kološa

Po polnoči bomo gostili Matjaža Kološo, diplomiranega inženirja živilske tehnologije, prehranskega svetovalca in predavatelja v Izobraževalnem središču Piramida v Mariboru. Govorili bomo o zdravi hrani in zdravem prehranjevanju, ki je pred prazničnimi dnevi za marsikoga poseben izziv. Vprašali se bomo tudi, kako pomembna pri prehranjevanju so prehranska dopolnila, kakšen je odnos mladih do zdrave hrane in kako prehransko ozaveščeni smo Slovenci, razložili pa bomo tudi, kaj se skriva za imenom Matjaževa kuharija.


25.11.2020

Ivan Šoštarič

Včasih si oprta čelo, poišče nenavaden kraj in zaigra. Včasih svoj nastop brez publike tudi posname in ga deli z nami na svojem You Tube kanalu Music Skywalker. Bacha v cestnem podhodu, priredbo Pata Methenya v vagonu starega vlaka v železniškem muzeju. Je član Slovenske filharmonije, igra tudi v številnih komornih zasedbah od klasičnih do bolj alternativnih, kot je bila All Capone štrajh trio. Če je glasba na prvem mestu, pa sta takoj za njo planinarjenje in veslanje. S psičko Nelly doživljata mnoge morske in gorske avanture, ki jih duhovito opisuje v svojih popotnih zapisih, pospremljenih s fotografijami. O glasbenih in drugih poteh se z gostom Ivanom Šoštaričem pogovarja Nada Vodušek.


23.11.2020

Tomaž Guček

Ves čas radijskega oddajanja program bogati glasba. A kdo so ti, ki z glasbenim izborom skrbijo za dobro voljo poslušalcev? Koliko znanja in včasih tudi domišljije je treba, da ugodijo vsaj večini glasbenih okusov? Enega izmed njih, Tomaža Gučka, bo v tokratnem nočnem klepetu razkrivala Lucija Grm. V ritmih, ki jih bo izbiral sam.


22.11.2020

Ana Porok - življenje z mojstrom Plečnikom

Arhitekt Jože Plečnik je v hiši v Trnovem živel 36 let. Ana Porok živi z njim in s hišo dobro desetletje manj. Začelo se je tako, da so v Plečnikovi hiši potrebovali nekoga za počitniško delo. Ker je s svojim entuziazmom in poznavanjem mojstrove zapuščine impresionirala enega največjih poznavalcev njegovega dela in življenja - dr. Petra Krečiča, je bilo počitniško delo njeno. To počitniško delo se je nadaljevalo s pripravništvom in končalo z zaposlitvijo. Ostalo je zgodovina! Ana Porok, diplomirana umetnostna zgodovinarka, je kustosinja Plečnikove hiše in njeno življenje se močno in zelo celostno prepleta z zapuščino Jožeta Plečnika. Ne naveliča se ga. Saj kljub temu, da mislimo, da o velikanu slovenske pa tudi svetovne arhitekture vemo že vse, je prostora za raziskave in nove uvide še ogromno. To je med drugim pokazala tudi trenutna razstava (zaradi epidemioloških ukrepov žal začasno nedostopna javnosti) v sodelovanju z NUK-om o prijateljstvu med trnovskima sosedoma- Plečnikom in duhovnikom ter pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki temelji na njuni korespondenci in je razkrila veliko novega. Kako je živeti s Plečnikom, kaj je v njem tako presežno navdihujočega, da se je odločila posvetiti mu velik del življenja? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z voditeljico Liano Buršič.


19.11.2020

dr. Vesna Mikolič

V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.


21.11.2020

Dr. Vesna Mikolič

V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.


20.11.2020

Biba Novak

Na nočni obisk prihaja Biljana Novak – Biba, operna pevka, ki je magistrirala na zagrebški akademiji za glasbo. Bila je operna solistka Hrvaškega narodnega gledališča Split in solistka koncertne Direkcije Zagreb, znana pa je tudi kot Hribarjeva Biba iz oddaje Hri-bar, ki je bila predvajana na Televiziji Slovenija. Poleg opere njeno kariero zaznamujejo tudi mnoga uspešna sodelovanja z drugimi glasbeniki, aktivna pa je tudi kot vodja otroškega zbora Lučke iz Kapel, v katerem glasbeno izobražuje 16 deklic.


19.11.2020

Nika in Boris Poslek

Prvo uro nočnega programa bo sladko, zdravo in medeno. Na obisk se odpravljamo v okolico Maribora, k očetu in hčeri, Borisu in Niki Poslek. Oče, nekdanji informatik, je poslušal klic iz otroštva in se ponovno podal na pot čebelarstva, Nika pa skrbi za prepoznavnost, kreativnost in inovativnost medenih izdelkov. In to je zmagovalna kombinacija, saj je njuna kremna medena Žlahtna Izabela že bila nagrajena doma, letos jeseni pa tudi na Finskem. Seveda pa boste slišali še veliko zanimivih in uporabnih dejstev o medu, zato prisluhnite malo po polnoči. Voditelj to noč bo Robert Zajšek, ki je izbral tudi glasbo.


18.11.2020

Semira Osmanagić

Včasih se nam zdi, da stopicljamo na mestu. Gotovo se je tudi vam že pripetilo. Se morda to dogaja junakinji romana Koliko korakov naredimo, kadar stojimo? Tega vam seveda ne bomo izdali. Zato pa se bomo o navdihu zanj pogovarjali z avtorico in vam postregli s kakšnim odlomkom. Leta 2015 je izdala prvenec Tri kroge okrog hiše. Še zmeraj hodi, šteje korake in si izmišlja besede na poteh samotnega pisanja, a tudi na odrih sodelovanja. V zdaj že kultni predstavi Skupaj, ki jo intenzivnih šest ur uprizarjata Leja Jurišič in Marko Mandič, ju spremlja z besedilom, ki nastaja sproti, in se med njunim gibanjem prikazuje na zaslonih. Vsaka beseda odpre pot novi. V nočnem pogovoru jih s Semiro Osmanagić odpira Nada Vodušek.


16.11.2020

Alenka Godec

V nov teden pregovorno turobnega novembra bomo vstopili z eno najvidnejših slovenskih pevk, ki se spogleduje s pop glasbo, jazzom, soulom, gospelom, večno zelenimi melodijami in muzikalom, z vedno nasmejano, optimistično, dobrosrčno, energično Dinamitko. Da bo pogovor z njo prvi dve uri podkrepljen s pesmimi v njej značilni in prefinjeni interpretaciji seveda ni treba posebej poudarjati. Vabljeni torej v iskriv Nočni program na pohajanju po pestri glasbeni poti izjemne vokalistke Alenke Godec.


15.11.2020

Luka Sešek in Jan Gerl, skupina Proper

Proper je petčlanska zasedba, prepoznavna po glasbeni širini – njene skladbe odmevajo na radijskih postajah in koncertnih prizoriščih, razveseljujejo pa tudi kot skupina za vsakovrstna, še posebno poročna slavja. Mladi, a izkušeni glasbeniki so lani predstavili svoj prvenec, album Naprej, te dni pa v studiu pridno vadijo in že pripravljajo nove skladbe. Kakšne bodo, zakaj ustvarjajo samo v slovenščini, kaj najbolj pogrešajo v teh časih – vse to boste izvedeli v noči s sobote na nedeljo, ko se bosta voditeljici Tadeji Bizilj v studiu pridružila pevec Luka Sešek in vodja skupine Jan Gerl.


14.11.2020

Primož Lemež

Primož Lemež, novinar, izjemen poznavalec področja e-mobilnosti je Nočni gost. Meseca septembra je izdal knjigo z zanimivim naslovom GOSTILNIŠKE ZGODBE O eMOBILNOSTI. In pravi, da električna mobilnost ne sodi več v prihodnost, ampak krepko pretresa sedanjost: z vsemi prednostmi in trenutnimi pomanjkljivostmi, zgodami in nezgodami povezanimi z električno mobilnostjo. Z njim se je v koprskem studiu pogovarjal Branko Laginja.


13.11.2020

Bojan Bešter

Bil je plavalec in trener, pojavljal se je kot vojak in berač, na odrskih deskah je oživil mnoge like, a najbolj ga Slovenija pozna v upodobitvi Franceta Prešerna. Iskriv, duhovit, ustvarjalen, iznajdljiv, predvsem pa prešeren gost vam bo krajšal minute nočnega programa Radia Slovenija. Lucija Grm je v goste povabila kranjskega igralca Bojana Beštra.


12.11.2020

Natalija Resnik

Natalija Resnik se ukvarja s kaligrafijo, v društvu Čar Griča pa skrbi, da stare šege, navade in običaji s Ptujskega ne utonejo v pozabo. Proučuje tudi modrost starih ljudstev; afriške pregovore, v katerih so strnjene izkušnje in modrosti več generacij, je zbrala v knjigi Pot do izvora. Pogovoru z zanimivo gostjo lahko prisluhnete takoj po polnoči.


11.11.2020

Dominik Bagola

Umetnost govori o nas, o naših svetovih. O tistih, ki so bili, ki so, ali pa bi lahko bili. Drugačni. Tako kot skladba Drugačen svet, ki napoveduje tretji album pianista in kantavtorja Dominika Bagole. Pod umetniškim imenom Balladero nam poje včasih otožne, včasih optimistične balade, nas popelje skozi sanjave meglice, z glasbo nežno poboža našo dušo, nas včasih zvabi tudi na ples. O njegovih glasbenih poteh in o drugih življenjskih rečeh bo tekla beseda v nočnem pogovoru, v katerem seveda ne bo manjkalo dobre muzike. Dominika Bagolo je na obisk povabila Nada Vodušek.


09.11.2020

Igor Misdaris in Nenad Ljubotina - Šukar

Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Letos obeležujejo trideset let delovanja. V prvih dneh januarja je izšel dolgo pričakovani novi studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studijih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, ki se nam bosta pridružila na nočnem klepetu. Po poti spominov Šukarjev se bo v spremstvu njihove glasbe z gostoma sprehodil Sandi Horvat.


08.11.2020

Jaka Jakopič

Pravi, da je ekstremno pozitiven in da v vsaki stvari vidi dobro. Star je 42 let, poročen, oče treh hčera. Za njim je petnajst kemoterapij, dvaintrideset obsevanj, trije tedni toplic in osemnajst let od postavitve diagnoze limfom. Povabilo na Nočni obisk je sprejel predvsem zato, da bi tistim, ki se v tem času soočajo s hudo boleznijo, pokazal, da je v življenju možno vse. V noči s sobote na nedeljo je Iztok Konc v nočnem programu gostil Jako Jakopiča.


07.11.2020

Maša Klavora

Na nočni obisk prihaja Maša Klavora, direktorica Fundacije Poti miru v Posočju, občinska svetnica in podžupanja Občine Tolmin, nekdanja predsednica Kluba tolminskih študentov, predvsem pa ljubiteljica doline Soče. Kako gre aktivizem skupaj s funkcionarstvom in (lokalno) politiko in kako jo je pri svojem delu zaznamovala aktivna družina in ljubezen do domačih krajev, se bo pogovarjala z Marišo Bizjak.


06.11.2020

Mitja Lavtar

Veste, koliko naselij je v Sloveniji? Kar 6.036! In prav vsa je v malo manj kot šestih letih obiskal 30-letni Kranjčan Mitja Lavtar. Na več kot 42.000 kilometrov dolgem podvigu z imenom Projekt Slovenija, ki je po dolžini enak poti okrog Zemlje, je spoznaval kraje, ljudi in navade v vseh koncih Slovenije ter tako kot turistični vodnik in podiplomski študent turizma dobil odličen vpogled v turistično ponudbo in znamenitosti Slovenije. Mimogrede je poleg fotografij krajevnih tabel zbiral še sopomenke za izraz »napiti se« in seveda nova poznanstva.


Stran 50 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov