Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


11.07.2020

Violeta Bulc

V prvi uri nočnega programa bo naša gostja nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc. Še pred kratkim si nismo mogli niti približno predstavljati, v kakšnih težavah se bo znašel promet zaradi svetovne pandemije. Bomo sploh še kdaj potovali tako, kot smo včasih? Zakaj smo železnice pri nas postavili na drugi tir in ali je ideja o letečih avtomobilih samo znanstvena fantastika? Naša gostja trdi nasprotno. Prisluhnite nam tudi v nočnih urah, ko za vas pripravljamo še druge zanimive prispevke. Vaš nočni gostitelj bo Andrej Šavko.


10.07.2020

Protikoronska aplikacija - da ali ne?

Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni. Uporaba aplikacije naj bi bila prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. Bi si jo namestili ali ne? Lahko dejansko pomaga ali gre zgolj za poskus? Gre za obdelavo osebnih podatkov ali ne? Več kot dovolj vprašanj za nočni pogovor z voditeljem Juretom K. Čoklom.


09.07.2020

Iris Zajec Šalič

Na nočni obisk se Štajerci odpravljamo na slovensko obalo. Naša gostiteljica bo Iris Zajec Šalič, osebna in poslovna svetovalka, ki zase pravi, da je z nogami trdno na tleh in očmi, ki vidijo široko sliko razgleda življenja. Pogovarjali se bomo o letnemu času primerni temi, o turizmu, pa tudi o prodaji, motivaciji zaposlenih in pomenu pridobivanja vedno novih znanj - tako doma kot v tujini. Z zanimivo vsestransko nočno gostjo bo poklepetal Robert Zajšek.


08.07.2020

Matevž Vidmar Čelik

Arhitekt, raziskovalec, kritik, pisec s širokim pogledom in videnjem arhitekture in njene vloge v času in prostoru. Od leta 2010 je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter uveljavitev muzeja v mednarodni arhitekturni skupnosti je letos prejel Plečnikovo odličje. O aktualnem dogajanju in prepletanju arhitekture ter oblikovanja, o novih vlogah in nalogah muzejev in še o čem se bo z zanimivim sogovornikom pogovarjala Nada Vodušek.


06.07.2020

Gledališče Ane Monro

Gledališče Ane Monro se je od ustanovitve leta 1981 iz majhne, a izrazno in umetniško močne gledališke skupine, ki je okrogla tri desetletja ustvarjala za ulico in na ulici, razvilo v referenčno producentsko hišo in nevladno organizacijo, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju kulture. Te dni največ časa posveča izvedbi 23. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica 2020. Z ustvarjalci in člani gledališča se bomo dotaknili tudi aktualnih tem uličnega gledališča. Z gosti bo poklepetal Sandi Horvat.


05.07.2020

Irena Grmek, hispanistka in turistična vodnica

"Po izobrazbi jezikoslovka (natančneje hispanistka) in sociologinja, po duši ljubiteljica narave in športnica. Pa tudi turistična vodnica, specialistka v izobraževanju starejših, mentorica v neformalnem izobraževanju odraslih, glasbenica. In mamica. Če se ne srečamo v učilnici, na spletu ali v vašem podjetju, se naše poti morda srečajo v gorah ali na odmaknjenih stezicah, kjer med tekom čistim po glavi in sem eno z naravo. Ali na kakem koncertu ali predavanju, kjer rada odkrivam nove razsežnosti bivanja in spoznavam svetove onkraj mojega." S temi besedami se na svoji spletni strani opiše Irena Grmek, profesorica španščine, lokalna turistična vodnica, citrarka in predvsem vedno nasmejana in pozitivno naravnana promotorka tako Slovenije kot Španije. Tudi čas epidemije je ni ustavil, slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje je španščino poučevala kar prek spleta, za obiskovalce Kamnika in okolice pa v soavtorstvu z Ivanom Mitrevskim pripravila Družinski zemljevid Kamnika in okolice. Na Nočni obisk prihaja v prvih urah nedelje, s seboj bo prinesla tudi citre!


04.07.2020

Borut Lozej

V nočnem programu se bo Vesna Potočar Godnič o skrivnostnem svetu jam pogovarjala z jamarjem, naravovarstvenim nadzornikom in fotografom Borutom Lozejem. Zaposlen je v Škocjanskih jamah, jamarstvo pa je tudi njegov konjiček v prostem času. Že vrsto let je tudi aktivni član Jamarskega društva Divača. Trenutno jamarji čistijo del Divaške jame, ki jo nameravajo odpreti za javnost. Večina obiskovalcev divaško jamo opiše kot pravo razkošje nenavadne lepote in miru.


03.07.2020

Tatjana Fink

Življenje Tatjane Fink, gostje Nočnega obiska, je zaznamovalo žalovanje po smrti očeta v rani mladosti, kar je utrlo pot njenemu kasneje prepoznanemu življenjskemu poslanstvu. Od ustanovitve slovenskega hospica leta 1995 s svojim znanjem in osebnostjo živi za poslanstvo sodobnega gibanja hospica. Kot diplomirana sociologinja to gibanje soustvarja v smislu drugačnega netabuiziranega odnosa do smrti, umiranja in žalovanja. Prizadeva si za sočutno in dostojanstveno oskrbo hudo bolnih ob koncu življenja. V tem času je tudi izvedla številne učne delavnice na temo odnosa do minljivosti. Pred 10 leti je soustvarila prvi in doslej še vedno edini stacionarni hospic, ki ga vodi deveto leto in ki deluje zadnja štiri leta v okviru Zavoda hospic Ljubljana kot Hiša Ljubhospica. S Tatjano Fink se bo v Nočnem obisku pogovarjala Petra Medved.


02.07.2020

Na čem naj Maribor gradi turizem po epidemiji?

V prvi uri nočnega programa bomo z različnimi gosti preverili, na čem naj Maribor gradi turizem po epidemiji in skušali ugotoviti, kako v štajersko prestolnico privabiti goste iz drugih koncev Slovenije. Brigadir Ernest Aljaž nam bo v nadaljevanju noči predstavil vojaški muzej Slovenske vojske v mariborski Kadetnici. Slišali bomo tudi pogovor z ljubiteljico slovenskih naravnih jezer Manco Korelc, ki že tri leta obiskuje in popisuje naša jezera, barja in ribnike in jih je doslej obiskala že krepko čez tisoč. Predstavili bomo Mali beli gaj - prostor druženja, počitka in umiritve ob zgradbi oddelka za onkologijo UKC Maribor, namenjenega bolnikom, njihovim svojcem in zaposlenim. Z vami bo voditeljica Darinka Čobec.


01.07.2020

"Vse drugače in veliko bolje vidiš z očmi, ki so jokale."

Vse drugače in veliko bolje vidiš z očni, ki so jokale. Najpomembnejše stvari v življenju - so brezplačne. Vse so podarjene. V naše stvarstvo je vpeta taka skrivnostna ljubezen. To je zgolj nekaj misli Phila Bosmansa, ki jih bo z vami delila voditeljica nočnega programa Lucija Grm, ki vas vabi h klepetu o besedah, o mislih in dejanjih, ki pomirjajo.


29.06.2020

Matic Benet

Krožnik ali pladenj? Okrogel ali podolgovat? Toliko različnih barv in še vedno ne najdete tistega, kar iščete. Kaj pa, če bi sami ustvarili svoj krožnik, svoj pladenj in celo svojo skodelico in še vazo po vrhu? Tako je začel Matic Benet, ki je zaradi ljubezni do izdelovanja keramičnih izdelkov naposled odprl svoje podjetje. Vendar se kreativnost mladega podjetnika ne konča tukaj. Zasnoval je še celo linijo personaliziranih pripomočkov za pisarno in tudi linijo oblačil. Kje črpa ideje? Kako realizira vse svoje zamisli in kateri so tisti mali triki uspeha, ki lahko pomagajo vsakomur? Na pot kreativnosti se bo z Maticem Benetom podal Sandi Horvat.


28.06.2020

In memoriam - Franc Planinšek

V dokumentarno feljtonski oddaji Razkošje v glavi, ki je na sporedu ob sobotah po pol peti popoldne, naši novinarji radijsko portretirajo znane in manj znane ljudi - vsi so zanimivi in vsak izmed njih nosi svojo zgodbo. V letu 2013 je novinar Dušan Berne pripravil radijski portret kirurga Franca Planinška. Oddajo ponavljamo v spomin na pred nekaj dnevi preminulega kirurga.


27.06.2020

David Kožuh

V času epidemije so se državne meje zaradi zdravstvenih razlogov zaprle, kar je na Goriškem obudilo spomin na čase, ko je mesti – Gorico in Novo Gorico - ločevala visoka kovinska ograja. Nedavno so jo odstranili, predmete z meje pa so predali Goriškemu muzeju. Prevzel jih je kustos in pedagog David Kožuh, gost Nočnega obiska. Z Ivano Zajc se bo pogovarjal o predmetih, ki najdejo pot v muzej: o vsakdanjih drobnarijah, ki skrivajo pomembne zgodbe, o stvareh, ki govorijo o zgodovini. Beseda bo med drugim tekla o mejah – nekdanjih in sedanjih – o tihotapstvu na Primorskem in o tem, kako muzealci včasih na terenu najdejo zaklad.


25.06.2020

Božidar Zorjan

Božidar Zorjan je vinogradnik s Tinjske gore nad Slovensko Bistrico. Njegovo oranžno ali jantarno vino je prestižna britanska vinska revija Decanter uvrstila v sam vrh 30 najboljših oranžnih vin na svetu. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.


24.06.2020

Katjuša Koprivnikar

Katjuša Koprivnikar, gostja Nočnega obiska, ima na področju izobraževanja oseb s posebnimi potrebami 23 let delovnih izkušenj kot učiteljica, predavateljica, projektni vodja in od leta 2012 kot ravnateljica Centra Iris - Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne. Po poklicu je učiteljica športne vzgoje ter orientacije in mobilnosti. Pri svojem delu je uvedla smučanje in smučarski tek za slepe in program rekreacije za pozneje oslepele. Vzpostavila je tudi nacionalni sistem mobilne službe za slepe in slabovidne ter celovit podporni sistem inkluzivnemu izobraževanju, dejavna pa je bila tudi pri sprejemanju zakonodaje s področja zgodnje obravnave ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2013 je prejela drugo nagrado Minke Skaberne za strokovne dosežke. V prostem času rada smuča, igra tenis in pleše ob drogu. O njenem poslanstvu, vzgoji in izobraževanju, ki ga je posvetila slepim in slabovidnim otrokom in mladim, se bo z njo pogovarjala Petra Medved.


22.06.2020

Marko Radmilovič

Marko Radmilovič je z nacionalnim radiem povezan od sredine osemdesetih. Odlikuje ga izreden občutek za radijske dokumentarce in reportaže, glose in satirične oddaje, za tisto in tiste, ki se zdijo odmaknjeni od splošne pozornosti, pa se njihova veličina razkrije prav v njegovih oddajah. Za svoje delo je leta 2014 prejel Ježkovo nagrado. Ni pa le radijski kolega. Podpisuje se pod več kot 100 filmskih naslovov. Piše kolumne. A tudi to še ni vse. Napisal je svoj prvi, a gotovo ne zadnji roman. Kriminalka Kolesar, v katero so vpleteni tudi resnični dogodki, ponuja napeto branje.


21.06.2020

Pogovori z Mojco

Toplejši dnevi prinesejo tudi toplejše noči. Ni treba, da se prebudite premočeni, rajši počakajte na polnoč in potem pokličite na Prvi program, pravi voditeljica Mojca. Boste videli, kako dobro boste potem zaspali, ko boste malo poklepetali. Saj sploh ni treba, da poveste kaj posebnega, par besed. Ali pa samo poslušajte, kaj pravijo drugi.


20.06.2020

dr. Marta Verginella

Dr. Marta Verginella je zgodovinarka in raziskovalka iz Trsta in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z raziskavo o vlogi in položaju žensk na območju Slovenije in v regiji v prejšnjem stoletju se je z akademskim delom vrnila v rodno Primorsko. Za izvedbo raziskovalnega dela je na evropskem razpisu tudi uspela pridobiti sredstva, kar uspe le vsakemu stotemu slovenskemu znanstveniku. Kakšne so njene ugotovitve, kako je preživljala čas epidemije in kako razmišlja o zgodovini in sedanjosti, v pogovoru z Natašo Benčič.


19.06.2020

Izstrelitev slovenskih satelitov

Izstrelitev prvih slovenskih satelitov v orbito je zgodovinski dogodek, ki pa, kljub temu, da je bila načrtovana že lansko leto, še čaka na svoj trenutek. Po vnovični prestavitvi zaradi neprimernih vremenskih razmer naj bi v nedeljo ponoči po našem času Nemo HD in Trisat z nosilno raketo Vega vendar poletela v vesolje. V noči na petek bomo gostili Aljošo Mastna novinarja in poznavalca vesolja in vesoljskih tehnologij. Na obisk ga je povabil Peter Močnik.


18.06.2020

Žiga Ozvaldič

Mariborska kolesarska mreža je društvo za širjenje kolesarske kulture. Kakšna sta namen in poslanstvo tega društva, katere projekte in aktivnosti pripravlja Mariborska kolesarska mreža, zakaj je kolesarstvo ekološko početje in kako ozaveščeni smo Slovenci pri tem, bo povedal Žiga Ozvaldič iz Mariborske kolesarske mreže. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.


Stran 56 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov