Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


03.05.2020

Pogovori z Mojco

Končno se približujemo dnem, ko bomo spet lahko svobodneje zadihali, se otresli dušeče utesnjenosti. Nočni program ponuja besedo vsem: mladim, starim, najstarejšim. Ja, tudi mladi so te dni od ujetosti med štiri stene nespečni in Mojca Blažej Cirej bo vesela, če jo pokličete. Vseh. Saj ni treba, da je kaj posebnega, par besed, pa je. Toliko, da se podružimo.


02.05.2020

V epidemiji življenje drugačno

V nočnem programu bomo tokrat prisluhnili kar osmim zgodbam. Pogovarjali se bomo z zdravnico in mamo petih otrok, raziskovalcem, podjetnikom, delavko v domu za ostarele, delavko v turizmu, kulturnikom, športnikom in sindikalistom. Osem zgodb, ki vsaka na svoj način odstira pogled na življenje v teh korona-časih.


01.05.2020

Dušan Rebolj

Letošnji 1.maj bo drugačen, brez kresov, budnic, brez druženja – praznovali bomo na daljavo – toda vseeno skupaj, saj je tudi po 130 letih od prvega praznovanja praznika dela jasno, da delavske pravice nikoli niso bile podarjene. Vse pravice, izboljšanje socialnega položaja, delovnih razmer, si je bilo treba izboriti in marsikje je še danes tako. Kakšne pravice si moramo zagotoviti v teh časih, kje so delavske pravice kratene zdaj? O tem bomo z vami klepetali na to praznično noč, na obisk pa prihaja eden nekdanjih sindikalnih voditeljev, ki je bil na čelu neštetih pogajanj in številnih protestov za dostojne plače in pokojnine, Dušan Rebolj.


30.04.2020

Dr.Andrej Rahten

Zgodovinar dr. Andrej Rahten, strokovnjak za politično in diplomatsko zgodovino Slovencev v pozni habsburški monarhiji in kraljevini Jugoslaviji, je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predstavil bo čas, v katerem se je pred sto leti odvijal koroški plebiscit in njegove mednarodne okoliščine.


29.04.2020

Pregovori - katere poznate?

»Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in noč preživijo zelo udobno. » To je le eden od pregovorov, rekov, rekel ali izrekov, kot jih poimenuje slovenski pravopis, in v tokratnem nočnem programu jih bomo - seveda tudi ali predvsem z vašo pomočjo, nekaj napaberkovali. Da pa bo še bolj pestro, vas bomo izzvali, da jih – bolj ali manj znane – dopolnite oziroma zaokrožite. Eden najljubših voditeljičinih je "Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem." In jih bomo. K poslušanju in sodelovanju vas bo vabila Lucija Grm.


27.04.2020

27.april - Dan upora proti okupatorju

Ob 27.aprilu, Dnevu upora proti okupatorju, razmišljamo o uporu nasploh. V tem času se pravzaprav ves svet upira širjenju epidemije. Upor ima tudi veliko drugih razsežnosti. Ali je nepogrešljiv znanilec sprememb v družbi? Kakšen upor, proti komu ali čemu je sploh še aktualen - o vsem tem bosta razmišljala ustavni pravnik dr. Andraž Teršek in Vuk Čosić, digitalni umetnik in strateg. Vprašanja postavlja Darja Groznik.


26.04.2020

Anja Drnovšek

V Trbovljah rojena igralka Anja Drnovšek se je z gledališčem srečala že kot otrok. Po končani gimnaziji v Litiji se je vpisala na AGRFT v Ljubljani in študirala dramsko igro in umetniško besedo. Že v študijskih letih je debitirala v Mestnem gledališču ljubljanskem in nastopila v več študentskih kratkih filmih. Po diplomi je odšla v tržaško gledališče, svoj gledališki pristan pa je našla v Kopru. Poznamo jo tudi po vlogah v TV nadaljevankah. Anja Drnovšek pa je tudi velika ljubiteljica konjev in športnega jahanja. V nočni galop se bo podala v pogovoru z Alenom Jelenom.


25.04.2020

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


24.04.2020

Dejan Veranič, arheolog iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje

Na Prvem programu se v noči na petek odpravljamo daleč nazaj v zgodovino, na Ljubljansko barje, med koliščarje. Med ljudi, ki so na tem območju s prekinitvami vztrajali skoraj 3000 let. Ob omembi koliščarjev najverjetneje najprej pomislimo na Bobre Janeza Jalna, njihova romantična podoba se zrcali tudi v likovni umetnosti. Koliko zares vemo o koliščarjih in kako k njihovemu razumevanju pripomorejo sodobna arheološka dognanja? Raziskovalna izkopavanja v stalno mokrih tleh in jezerih so za arheologe namreč poseben izziv zaradi zahtevnih delovnih razmer. V oddaji Nočni obisk bomo gostili Dejana Veraniča, arheologa iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Na klepet ga je povabil Peter Močnik.


23.04.2020

Tilen Majerič

Na nočni obisk prihaja Tilen Majerič. Že od malih nog je predan glasbi, saj je bila njegova mama glasbena urednica. V zadnjih letih piše besedila za znane glasbene ustvarjalce in sodeluje v produkcijski ekipi Sweet Peak. Spregovorili bomo tudi o ljubezni do gibanja, kuharskem ustvarjanju, o delu v tujini in o koronavirusu. Po polnoči. Pripravlja Robert Zajšek.


22.04.2020

Mojca Celin, Sanja Grcić, Jelena Proković

Takoj ko je postalo očitno, da mask primanjkuje, so se lotile dela. ZOOFA Slovenia, SOTO in Faller Inštitut Slovenija so ustanovitelji neprofitnega združenje Mask_Sign. Modne oblikovalke so se lotile dela in začele izdelovati pralne zaščitne maske. Ne le za družine, prijatelje in znance. Za zdravstvene ustanove, za male bolnike, za celotno družbo. Na tisoče mask iz njihovih delavnic potuje k tistim, ki jih potrebujejo. V Sloveniji in po svetu. Na nočnih valovih bodo z nami Mojca Celin, Sanja Grcić in Jelena Proković. Gosti jih Nada Vodušek.


20.04.2020

Gremo na balkon

Imate radi balkone? V tem času so za marsikoga pomemben stik z zunanjim svetom, prostor na svežem zraku, tudi, ko smo doma. Priložnost, da pokramljamo s sosedi, spijemo čaj na soncu, da preberemo knjigo, gojimo rože in začimbe in sploh, da si polepšamo dneve. O balkonih se bomo pogovarjali z arhitektko Majo Ivanič in umetnostno zgodovinarko doc. dr. Mijo Oter Gorenčič. Iz domovine bržkone enega najbolj znanih balkonov se nam bo oglasil Janko Petrovec, veseli pa bomo tudi, če boste svoje zgodbe z balkonov v tem času delili tudi vi! Vaša družba v prvih minutah ponedeljka bo Mojca Delač.


19.04.2020

Nočni obisk - pogovor s poslušalci

Ali obstajajo ukrepi za preprečevanje epidemije, ki bi bili všeč vsem prebivalcem in hkrati ustrezali smernicam, ki jih zagovarja stroka? Kaj je smiselno in kaj ne? Smo dovolj zreli, da sami brez policijskega nadzora vemo, kdaj je treba navodila dosledno spoštovati? Kakšni bi bili vaši ukrepi ob epidemiji koronavirusa? Voditelj Jure K. Čokl zbira vaše predloge v zameno za glasbene želje!


18.04.2020

Andrej Jereb

Na nočnem obisku bo z nami najuspešnejši in najbolj prepoznavni slovenski avtomobilski športnik Andrej Jereb. Ko še ni imel vozniškega izpita, je z zaslužkom poletnega dela v avtopralnici kupil prve dirkaške rokavice in tekmovalna sedeža. Pri 19tih je kupil prvi dirkalni avtomobil in odpeljal prvi rally. Njegova športna zgodba pa se je leta 2010 končala z največjim uspehom – uvrstitvijo v prvo deseterico slavnega rallya Monte Carlo. Na avtomobilistični klepet vabi nočni gostitelj Branko Laginja.


17.04.2020

Kaj dobrega ste v času karantene naredili zase

Čas, ki ga preživljamo v nekoliko drugačnih razmerah, kot smo jih navajeni, je lahko tudi dobra priložnost za učenje novih stvari. Voditelj Aleš Ogrin vas po polnoči vabi na klepet o tem, kaj dobrega ste v času karantene naredili zase. Ste osvojili kakšna nova znanja, mogoče obudili stare konjičke, ali pa morda prišli do novih spoznanj o sebi in tistih, ki polepšajo vaš vsak dan. Z vašimi pripovedmi iz karantene vas pričakujemo na telefonski številki 01 475 22 22. Pridružite se nočnemu programu. Veseli vas bomo.


16.04.2020

Hrana je predvsem vprašanje ekonomije in ekologije

Danes je problematika hrane predvsem vprašanje ekonomije in ekologije. Hrane je več kot kadar koli prej, ob tem pa je kakovostno slabša zaradi intenzivne pridelave in reje. Želja po zaslužku motivira predvsem multinacionalke v proizvodnjo hrane vprašljive kakovosti. Ta hrana postaja tudi vzrok vse večjih zdravstvenih težav. Zato izbruh novega koronavirusa zahteva od vseh nas določene ukrepe in spremembe, tako pri pridelavi kot pri naših nakupovalnih navadah. Zagotovo so trenutne razmere tudi trenutek, da končno lokalnega kmeta iz bližnje okolice vzamemo za svojega. O tem v nočnem programu po polnoči.


15.04.2020

Damir Imamović

3. aprila je izšel čudovit album Singer of Tales Damirja Imamovića. O njegovem nastajanju bomo rekli par besed z Rokom Koširjem, oglasil pa se nam bo tudi čuvar zgodb in pripovedovalec, ki jim je dal svoj glas in jih ob sodelovanju izvrstnih glasbenikov predal novim generacijam. To noč bodo na prvem zvenele sevdalinke, kot jih še ne poznate. Pripravlja Nada Vodušek.


13.04.2020

Nočni pogovori z Mojco

Na trenutke se mi zazdi, kot bi za nogo imela privezano težko kroglo. Kot zapornik v kakšnem predpotopnem filmu. Težki časi, ki pa jih obliva prijazno sonce in dobro srce številnih, ki pomagajo zapuščenim, osamljenim in nesrečnim. Mladim in starim. V upanju, da bo ta presneti virus že enkrat pobral šila in kopita, vas k nočnemu pogovoru vabi Mojca Blažej Cirej. Da si olajšamo dušo.


12.04.2020

Dr.Ivanka Počkar

»Imate pri vas še kaj žegna?« Tako se je včasih spraševalo po veliki noči po tradicionalni jedi . Z lepim prtičem so bili pokriti obilno naloženi jerbasi, vanj so poleg jajc in hrena vedno spadali klobase, šunka, velik hlebec kruha, potica in šarkelj. Kako bogata in imenitna je bila ženska se je merilo po tem, kako zvrhan je bil jerbas, pa so nekateri goljufali in so vanj dodali kamne ali druge težje predmete. Žegn je bilo vljudno ponuditi in nesti v dar, botrom obvezno na nedeljo po veliki noči –na belo ali botrno nedeljo. O največjem krščanskem prazniku in šegah, povezanih z njim, o tem, kako je potekalo in ponekod še poteka praznovanje Velike noči, v nočnem obisku z etnologinjo dr Ivanko Počkar. Bogato je njeno vedenje o življenju Slovencev.Desetletja hodi po terenu in zapisuje izročila ljudi in to je njen način življenja, ki jo osrečuje.


11.04.2020

Dušan Milavec

Ker smo v času epidemije več doma, pogosteje gledamo filme. V tokratnem Nočnem obisku boste izvedeli več o tem, kako nastajajo. Ivana Zajc je gostila Dušana Milavca, priznanega slovenskega scenografa. Primorski ustvarjalec je zasnoval ambiente v množici slovenskih filmov in serij, med njimi so Poletje v školjki, Babica gre na jug in Nikogaršnja zemlja.


Stran 59 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov