Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


25.01.2020

Jan Hrvatin

Nekateri pravijo, da je januar mesec neuresničenih obljub. Zakaj je tako, kako si zastaviti cilje, da se jih bomo držali, zakaj je gibanje za zdravje človeka nujno … o tem in še marsičem drugem z gostom. Na nočni obisk pride osebni trener Jan Hrvatin. Včasih je treniral kick box, pozneje je postal trener. Bil je tudi soustanovitelj kick box kluba v Kopru. Diplomiral je iz filozofije in magistriral iz menedžmenta. Oboje pri svojem delu uspešno združuje. Zadnja leta se je posvetil individualni in skupinski vadbi – telesni vzgoji, kot sam pravi. Za Jana Hrvatina je telesna vzgoja osnova za zdravo in aktivno življenje posameznika. Vzgoja telesa je namreč tudi vzgoja duha.


24.01.2020

Nika Rozman

Rada kuha, šiva, bere in hodi v hribe; veliko tem za nočni pogovor. Glavni razlog, da smo jo povabili na Nočni obisk, pa je nadaljevanka Jezero na naši televiziji. Kaj nam bo o svoji vlogi mlade pripravnice Tine povedala igralka Nika Rozman? Kako je potekalo snemanje v tako idiličnem kraju, kot je Bohinj? Kako je sodelovala s soigralci in režiserjem? Kako prenaša pohvale in kritike? Za igralko Niko Rozman ima pred nedeljskim zadnjim delom serije Jezero še polno vprašanj nočni gostitelj Iztok Konc. Pridružite se jima tudi vi.


23.01.2020

Peter Andrej

Maribor z obema bregovoma, levim in desnim, je pesniška meka raznovrstnih poetik in slogov skozi čas. Uglasbeno poezijo mariborskih ustvarjalcev z obeh bregov prinaša pred kratkim izdana zgoščenka Levi in desni breg. O tem, kako sta nastali ideja in izvedba tega projekta, kako zveni mariborska poezija in ali tudi v tej poeziji obstajata levi in desni breg, bo pripovedoval glasbenik, kantavtor in producent Peter Andrej.


22.01.2020

Leon Firšt

Skladati je začel že v najstniških letih in pri štirinajstih doživel prvo orkestrsko izvedbo svojih skladb. Pri komaj šestindvajsetih letih ima napisanih že več kot šestdeset simfoničnih, komornih in solističnih del, ki jih pogosto izvajajo doma in na tujem. Ustvarja tudi glasbo za film in gledališče, operno in operetno glasbo ter muzikale. Vleče pa ga tudi v džez in improvizacijo. Med instrumenti, ki jih je preizkusil, je nazadnje prevladal klavir, ki ga igra v različnih zasedbah. Skladatelj in pianist Leon Firšt bo nočni gost Nade Vodušek.


20.01.2020

Bojan Hajdinjak

Ljudske univerze v Sloveniji so med ključnimi ustanovami pri izvajanju formalnih in neformalnih programov za odrasle, še posebno tiste, ki sodijo v težje zaposljive skupine. Na izzive delovanja ljudskih univerz, predvsem na nezadostno financiranje njihovih programov, opozarja tudi Zveza ljudskih univerz Slovenije, ki je lani praznovala šestdeset let delovanja. Z njenim predsednikom Bojanom Hajdinjakom se bomo med drugim spomnili začetkov zveze ter spregovorili o pomenu izobraževanja odraslih. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.


19.01.2020

Pogovori z Mojco

Preživeli smo praznike in ta mesec nas sonce prav razvaja. Januarske noči pa so samotne in hladne, zato vas voditeljica Mojca Blažej Cirej vabi na vroč klepet. Lahko si delimo šale in uganke, se pravi dobre stvari – tudi nov zakon za tiste, ki bi kljub možni upokojitvi radi delali še naprej, in recimo pobeg mladih dveh z britanskega dvora, lahko pa se pogovarjamo, kaj mislite o ubogih živalcah v avstralskih požarih, Sarajevčanih, zastrupljenih z zrakom, in Greti, ki ne popušča razvajenosti in kapitalu. .


18.01.2020

Petra Fon

Petra Fon je devetindvajsetletno dekle iz Bilj pri Novi Gorici. Že v najstniških letih se je zaljubila v tetovaže. Čeprav se je sprva odločila za študij kemije, je tega opustila in se vpisala na Fakulteto za dizajn. Ker je umetnica po duši, je svoje prve motive za bolj izkušene tetovatorje risala že v srednješolskih klopeh. Pred leti jo je pot tetovatorke popeljala v Istro. Lani poleti je odprla svoj studio v Kopru. Petro Fon je v nočnem klepetu gostil Armin Sejarić.


17.01.2020

Tomaž Jakofčič

»Strast do gora in alpinizma je bila v meni, od kar vem zase in ni minila do danes. Niti malo,« zase pravi vrhunski alpinist in gorski vodnik Tomaž Jakofčič. Trajni ljubezni do skalnih sten so izmenično prihajale na pot najvišje gore Himalaje, strme ledne in kombinirane smeri in turne smuči. V več kot tridesetih letih ukvarjanja z alpinizmom se je nabralo veliko smeri in zgodb, o katerih gost nočnega obiska Tomaž Jakofčič govori s ponosom. Nekatere izmed njih boste slišali po polnoči.


16.01.2020

Kevin Koradin

Leto 2019 je bilo zelo uspešno za primorskega glasbenika Kevina Koradina. Kar štiri njegove skladbe Vse ali nič, Kdo so oni, Čas in Noro srce so dosegle poslušalce. Leto 2020 pa začenja z izpovedno skladbo Zima in kot avtor skladbe na EMI 2020. Vas zanima, ob katerih skladbah je odraščal, o čem sanja in kakšne so njegove želje za to leto? Prisluhnite malo po polnoči, ko bo gost Robert Zajška.


15.01.2020

Saša Vipotnik

Specializantka nevrologije in glasbena ustvarjalka s čudovitim glasom. Medicina zahteva dolge ure predanega študija in dela. Pa tudi ljubezni in strasti. Tako kot njena glasba, ki objema mehko, sanjavo, iskreno, a tudi zareže z angažiranimi besedili. Osem let po izidu prvega albuma je tu nova zasedba AKA NEOMI z novim albumom Beautiful Disasters. Sašo Vipotnik je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.


13.01.2020

Dr. Marina Klemenčič

Prejšnje leto si bo med drugim zapomnila po konferenci v eni izmed nekdanjih rezidenc angleške kraljeve družine v windsorskem parku in laboratoriju, ki je tedne dišal po ingverju. Doc. dr. Marina Klemenčič je znanstvenica, docentka na katedri za biokemijo na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki jo raziskovalno zanimajo mehanizmi celične smrti pri organizmih, kot so cianobakterije in alge. Toda to še zdaleč ni vse, s čimer se ukvarja. Aktivna je v različnih društvih, igra na violino v zdravniškem orkestru Camerata medica, zanima jo tudi analogna fotografija. O vsem tem nam bo doc. dr. Marina Klemenčič pripovedovala na nočnem obisku v prvih ponedeljkovih minutah. V radijsko družbo jo je povabila Mojca Delač.


12.01.2020

dr. Andrej Šmuc

Je eden najmlajših rednih profesorjev na univerzi v Ljubljani in prodekan za znanstvenoraziskovalno delo na Naravoslovnotehniški fakulteti. Začel je z raziskavami o nastanku kamnin v Julijskih Alpah, pozneje pa se je lotil popolnoma drugačne tematike in zdaj raziskuje morje in jezera. Tudi visokogorska. Za potrebe raziskav je z ekipo v Dolino Triglavskih jezer odnesel tridesetkilogramski gumijast čoln, ker je bil helikopterski prevoz preprosto predrag. Pravi, da so jezera izjemni arhivi, ki pišejo zgodbo izpred več deset tisoč let. Kaj torej pripovedujejo slovenska jezera, bo geolog doktor Andrej Šmuc razkril v pogovoru z Markom Rozmanom.


11.01.2020

Rok Gulič

Lansko leto je bilo za Roka Guliča še posebno uspešno. Ustvaril je podjetje OLLO Audio, ki izdeluje specializirane slušalke. Namenjene so avdioproducentom in drugim, ki se z zvokom ukvarjajo profesionalno. So ročno izdelane in trajnostne. Ne vsebujejo plastike, ampak so iz lesa, kovine in usnja. V zadnjem letu so jih posvojili avdioinženirji, ki delajo z najbolj znanimi imeni popularne glasbe. Tako je Rok Gulič skupaj s svojo ekipo ustvaril enega zanimivejših slovenskih start upov. Na nočni klepet ga je povabil Boštjan Simčič.


10.01.2020

Srđan Milovanović

Nocojšnji Nočni gost zdaj uživa v svojem delu in živi svoje sanje. A do tega je prišel po ovinkasti, včasih trnovi poti. Profesor angleščine, kar nikoli ni bil, prevajalec, administrativni delavec …. In na začetku samo velik ljubiteljski glasbenik. Zdaj je eden najbolj iskanih sinhronizatorjev risank, igralec, pevec, tudi plesalec, če je treba, drugače pa topel družinski človek, srčen, energičen, eksploziven in predvsem zelo zelo zgovoren. Čvekulja je eden od njegovih vzdevkov, Slovenija pa ga pozna po imenu Srđan Milovanovič. Nočnega gosta bo zasliševala Lucija Grm.


09.01.2020

Sara Špelec

Sara Špelec je vsestranska kulturna ustvarjalka, pesnica, prevajalka, organizatorica in voditeljica prireditev, predsednica Kulturno-gledališkega društva Reciklaža, navdušenka nad ruskim jezikom in kulturo. Doktorirala je iz balkanskih študijev. Pred leti je izdala monografijo o kralju Aleksandru Karađorđeviču, lani pa pesniško zbirko Če. Pred mikrofonom jo bo gostila Darinka Čobec.


08.01.2020

Miloš Kosec

Ruševine, zgovorno molčeči ostanki preteklosti, so ga izzivali že kot otroka, ko je želel postati arheolog. Med študijem arhitekture pa se je fascinaciji pridružil kritični uvid. Nastalo je diplomsko delo Ruševine kot arhitekturni objekt – preplet njegovega zgodnjega navdušenja nad gradovi in samokritične analize te fascinacije. Lani je dokončal svojo doktorsko tezo o pasivnosti v arhitekturi kot eni zanimivejših in produktivnejših pozicij v neoliberalni družbi. Sicer pa je avtor številnih kritičnih besedil, objavljenih predvsem v revijah Praznine in Outsider, kjer je eden izmed urednikov. Miloša Kosca je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


06.01.2020

Dr. Tomaž Erzar, ponovitev intervjuja

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


05.01.2020

Stanka Golob

Čeprav je že upokojena, vse dneve preživlja med knjigami, v Trubarjevem antikvariatu, ki ga je vodila skoraj 30 let. Stanka Golob je dvakratna prejemnica Schwentnerjeve nagrade, dobila pa je tudi številna druga priznanja. Odlikujejo jo strokovno znanje, neizmerna radovednost in občutek za knjigo, ki včasih stoletja potuje s police do police, naposled pa prek antikvariata razveseli novega lastnika. »Ne, knjiga ne bo propadla in bibliofili jo bodo še naprej častili,« je prepričana.


04.01.2020

Lean Kozlar Luigi

Obalni kantavtor Lean Kozlar Luigi, ki je s skupino Gedore na odru spremljal številne glasbene prvake, na primer Aniko Horvat in Slavka Ivančića, vse odločneje stopa po samostojni glasbeni poti. Pred kratkim je izdal svoj drugi album z naslovom Barve.


02.01.2020

dr. Peter Simonič

Je petdesetletnik, ljubitelj športa in glasbe, otroška naveza s folkloro pa ga je popeljala v študij etnologije in sociologije kulture. Na delu v Ljubljani, po Sloveniji in svetu, zaljubljen v Maribor, s katerim povezuje tudi del svojega raziskovalnega dela. Ob vstopu v novo leto bomo govorili o tem, kako kulturni antropolog doživlja slovensko stvarnost. Kritično se odziva na politične in potrošniške zablode, ki namesto aktivnega državljanstva spodbujajo plehkost in potrošništvo. Kaj je srečal v Halozah, zakaj raziskava o novodobnih bralnih navadah Slovencev vzbuja skrb, zakaj močni voditelji prisegajo na šibko razmišljujoče in potrošniško naravnane podanike, se zgodovina res ponavlja kot farsa? O tem, pa tudi o možnostih, ki jih sodobna Slovenija (ne) ponuja, v prvi uri nočnega programa.


Stran 63 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov