Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
Simon Eržen je strasten kolesar že od malih nog; po številnih uspehih v gorskem kolesarjenju se je odločil za še drznejši korak – s kolesom prekolesariti ves svet in iti preko vseh meja. Precejšen kos načrtovane poti je že za njim, toda za cilj, ki je 100.000 kilometrov, bo moral še krepko vrteti pedale. O doživljanju Japonske, Nove Zelandije, Tadžikistana in drugih dežel nam bo pripovedoval takoj po polnoči. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.
Slavko Mežek, po duši in izobrazbi predvsem glasbenik, velja za opaznega aktivista pri ohranjanju ter uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine na skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Velik prijatelj in poznavalec slovenskega zamejstva, zadnja leta vodi nacionalno gibanje Kultura-natura.si, katerega projekti med drugim so Slovenski kozolec, Po bečelah se vižej in (Ne)znano zamejstvo.
Anji Garbajs so zdravniki pred dvema letoma že drugič presadili jetra. Ves čas je verjela, da bo po operaciji spet lahko potovala, se športno udejstvovala; skratka živela kot pred boleznijo … In dejansko je tako. Peter Tišler je pred slabim letom dobil kar dva organa: novo ledvico in trebušno slinavko. Zdaj, pravi, lahko spet živi svobodno in brez večjih omejitev. Dve življenjski zgodbi, dve težki preizkušnji. Anjo Garbajs in Petra Tišlerja je na nočni obisk povabil Iztok Konc.
Kitajsko novo leto se letos začenja 28. januarja in je v znamenju petelina. Med drugim naj bi slednji simboliziral ponos, ambicioznost, iskrenost in pogum. Kitajsko novo leto je čas največjih kitajskih migracij, v prvih urah nedelje pa se bomo tudi mi odpravili na popotovanje na Kitajsko in nazaj, in sicer z magistrico Danijelo Voljč, direktorico Konfucijevega inštituta v Ljubljani. Slednji je eden izmed 511 Konfucijevih inštitutov v 140 državah sveta, in eden izmed 25, ki so lani dobili naziv » Konfucijev inštitut leta«. O poučevanju in spoznavanju kitajske kulture, povezovanju in poslovnih priložnostih ter seveda tudi o običajih praznovanja kitajskega novega leta v prvih minutah nedelje. Na nočni obisk je Danijelo Voljč povabila Mojca Delač.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V oddaji Nočni obisk se nam bo to noč pridružil Tilen Artač. Tilen je umetnik. Je najmlajši dobitnik Ježkove nagrade. Njegov glas in včasih tudi obraz lahko prevzameta mnogotero podobo. Je to talent ali nadnaravna sposobnost? Kako velika je odgovornost, ki pride s tako posebno močjo? Kako nadarjeni satirik preverja aktualno dogajanje, komu sledi na družabnih omrežjih in kakšne izjave, dogodki in opažanja sprožijo vznik novega lika? Preverite po polnoči, ko se bo s Tilnom Artačem pogovarjala Lea Ogrin.
V prvi uri nočnega programa lahko prisluhnete pripovedi 89-letnega Jožeta Korošca iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah. Kljub starosti je vedrega duha in iskrivih misli. Dandanes mu je v največje veselje rezbarjenje in kiparjenje iz lesa. Njegovemu razmišljanju o življenju, delu in domovini lahko prisluhnete po polnoči. Oddajo je pripravila Metka Perko. V nadaljevanju nočnega programa, pa bomo ponovili oddajo Obrazi sosednje ulice, v kateri je bil naš gost Marjan Šarec, župan občine Kamnik, pred tem pa dolgoletni radijski in televizijski ustvarjalec. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Hladni, a lepi sončni dnevi nas obdajajo. Kljub mrazu je treba ven, v naravo. Saj veste: vreme je vedno pravo, samo oprema, obleka in obutev, mogoče ni. Prava oprema za klepet v nočnem programu, kamor vas vabi voditeljica Mojca, pa je poln mobi. Bodite zraven
Doma je iz Kontovela pri Trstu in je eden najbolj znanih zamejcev tudi na naši strani. Šport in glasba sta njegova strast, radio, televizija in oder so njegova ljubezen in poklic. Pravi, da je Italijan in Slovenec. V Italiji je Eugenio, pri nas Evgen Ban. Več let je bil televizijski voditelj v Milanu, predlani tudi moderator slovenskega razstavnega prostora na Expu. Danes je tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. O svojem razgibanem življenju, razpetem med številne aktivnosti, bo Evgen Ban pripovedoval Sandiju Škvarču po polnoči.
Na nočni obisk prihaja eden izmed začetnikov slovenske ”stand up” komedije, ki ravno v teh dneh praznuje 10. obletnico obstoja v pri nas, Tin Vodopivec. S svojim čistim observacijskim humorjem je od začetka svoje kariere leta 2006 s svojimi nastopi obiskal države po vsem svetu, trenutno pa je Tin Vodopivec skupaj z Borisom Kobalom eno najbolj vročih imen komedije v predstavi Staro za novo. S Tinom Vodopivcem se bo voditelj Aleš Ogrin po polnoči pogovarjali o priljubljenosti ”stand up” komedije pri nas, stvareh, ki komika navdihujejo pri sestavljanju šal in tudi o dobrodelni noti, ki jo ima predstava Staro za novo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Sredin nočni obisk bo minil v znamenju lokostrelstva, dinamične športne panoge, ki združuje fizično moč in psihično stabilnost. Čeprav lokostrelstvo medijsko ni najbolj izpostavljen šport, naše tekmovalke in tekmovalci na mednarodnih tekmovanjih redno posegajo po najvišjih mestih. Krovna organizacija, ki skrbi za razvoj tega športa , je Lokostrelska zveza Slovenije, ki pod svoje okrilje združuje več kot 30 klubov, ti pa skrbijo tudi za lokostrelski »podmladek«. Več o lepotah lokostrelstva, različnih panogah, opremi in prizoriščih bosta voditelju Juretu Čepinu povedala tekmovalka Toja Ellison in strokovni sodelavec lokostrelske zveze Matija Žlender.
Nejc Lísjak je 21-letni igralec, režiser, prevajalec in pevec. Z odrsko umetnostjo se je začel ukvarjati že kot majhen otrok, od takrat pa sodeloval v več kot štiridesetih gledaliških projektih. Najuspešnejša dva sta muzikala Annie in Moje pesmi, moje sanje, zadnji se spomladi seli še na največje slovenske odre, prvič bo na sporedu v dvorani Tivoli. Nejc Lisjak, ki bo gost voditeljice Tadeje Bizilj, pravi, da je gledališče njegova strast, ki ga spremlja vsak dan in ga je naučila, da ni nič nemogoče, pogovoru, ki bo prepleten z glasbo iz najrazličnejših muzikalov in gledaliških predstav pa se lahko pridružite v noči na ponedeljek.
Skoraj leto dni po končanem zastavljenem izzivu – pri 19 letih je prekolesaril pet celin – je nedavno izdal knjigo z naslovom Svet ni meja. V njej je zbral vtise iz popotovanja, ki mu je prineslo vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Postal je najmlajši človek, ki je sam prekolesaril zemeljsko oblo. V 209. dneh je prevozil slabih 30000 kilometrov, obiskal več kot 2600 mest, stopil na pet kontinentov in prečkal tri oceane. Pri vsem tem pa tudi neizmerno užival. Več o podrobnostih nepozabnega potovanja, nam bo Tomaž Humar zaupal nekaj minut po polnoči. Z njim se bo pogovarjal Marko Rozman.
Akademski slikar Tone Kralj je z biblično in antifašistično motiviko poslikal več kot 40 cerkva na Primorskem. S poslikavami je pričel leta 1921 na Premu in nadaljeval po koncu druge svetovne vojne. V času fašizma in med vojno je njegovo delo tajno financirala primorska duhovščina, saj je bila njena ideja, da se v cerkvah ob Rapalski meji nariše etnična meja in s tem označi slovenski etnični prostor. O zanimih izsledkih interdisciplinarne raziskave, ki so pred nedavnim izšli tudi v monografiji Tone Kralj in prostor meje, se bo z zgodovinarjem doktorjem Egonom Pelikanom pogovarjala voditeljica nočnega programa Breda Biščak. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.
Umetnost iz polja fiktivnih prevaja v polje resničnih zgodb – v izkušnjo zase in za ljudi, ki v njih sodelujejo. S pianistom Igorjem Feketijo sta v tednu obiskala vrsto domov za starejše po državah bivše Jugoslavije, kjer sta stanovalcem odigrala venček jugoslovanskih glasbenih uspešnic iz njihove mladosti. Turneji sta sledili razstava in predstava Bolj čudno od raja. Na majhno jadrnico, ki jo je sam obnovil, je vkrcal palmo, z njo odplul na samoten otoček sredi Jadrana in jo tam posadil. V telavivskem delavskem predmestju Holon je z otroki iz soseščine sredi dvorišča zgradil štiri metre visok hribček iz prsti. Lani decembra je pet dni preživel na splavu sredi antwerpenskega kanala. O umetniških akcija in popotovanjih, o slikah, stvareh in ljudeh se bo z Markom Požlepom po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.
Na nočni klepet smo povabili Eleno Sofio Seničar, ki se je rodila v Moldaviji in jo je pot ponesla v Slovenijo, kjer je našla ljubezen, si ustvarila družino in začela pomagati ljudem pri sprejemanju najboljših odločitev zanje v določeni situaciji. Slab mesec nazaj je izdala knjigo Zavedanje je moč, v kateri predstavlja svojo presunljivo življenjsko zgodbo in opisuje skrivnosti, nauke in uvide, ki jih je pridobila z delom energetske intuitivne terapevtke. Pred mikrofonom jo bo gostil Robert Zajšek.
Okrog štirih mest in dveh diplom se vrti življenje Milana Goloba, ekonomista in gledališkega režiserja. Režiral je zadnjo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki velja za najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Znamenito delo so pred dobrim mesecem vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako je ta režijska izkušnja zaznamovala ustvarjalno pot Milana Goloba in kam ga je popeljala, ga bomo vprašali v našem nočnem programu. Nocoj po polnoči se bo z njim pogovarjal Iztok Konc.
Neveljaven email naslov