Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
Kako pogosto se pogovarjate o denarju? Verjetno precej redko, kljub temu da o njem veliko razmišljate. Raziskava, ki so jo opravili v Združenih državah Amerike, kaže, da se raje kot o denarju, pogovarjamo o smrti, ki sicer velja za tabu temo. Katja Z. Istenič, psihologinja in avtorica knjige Skrita uganka denarja, pravi, da odnos Slovencev do denarja ni najboljši. O ravnanju z denarjem se ne poučimo, zato se pogosto zgodi, da z njim ravnamo tako kakor naši starši. Kako spremeniti svoj odnos do denarja, bo v Nočnem obisku razložila Katja Z. Istenič. Na pogovor jo je povabila Darja Pograjc.
V Ljubljani smo okrasili mesto in prižgali lučke, drugod najbrž tudi. V vznemirljivih in hladnejših dneh, ki prihajajo, se bo zabavna družba kar prilegla. Zato vas voditeljica Mojca vabi, da pripravite kakšno šalo in jo, ko ura odbije polnoč, pokličete.
Gostja nočnega obiska bo slovenistka in italijanistka Jasna Čebron. Južnoprimorski ljubitelji književnosti jo poznajo kot voditeljico pogovorov o branju, ki posebno skrb posveča pretoku, stikom in prepletanju književnosti v večkulturni Istri. O pomenu njenega delovanja na področju poučevanja slovenskega jezika in književnosti ter spodbujanja branja in poznavanja pisane besede priča tudi dejstvo, da je letos postala častna članica Slavističnega društva Slovenije. Z njo se bo pogovarjala Breda Biščak.
Njegov prvi film pripoveduje o filmu. O montaži, o zvoku. O prijateljstvu. O manipulaciji. Dragocen dokument generacije mladih iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po desetletjih znova na ogled na pravkar končanem Liffu, na katerem je bil prikazan tudi Damjanov zadnji film. Od Usodnega telefona do Nočnega življenja so se odvrtela tri desetletja in veliko filmskih rol. Veliko je tem za nočni pogovor – filmskih in tistih, ki to še niso, pa bi lahko postale. Ali pa tudi ne. Režiser in scenarist Damjan Kozole bo nočni gost Nade Vodušek.
Gostili bomo arheologinjo in muzejsko svetovalko, dolgoletno direktorico Pokrajinskega muzeja Celje ter Valvasorjevo nagrajenko 2015 Darjo Pirkmajer. Velik del svojega dela je posvetila arheološkemu najdišč Rifnik pri Šentjurju, ki ga je v celoti restavrirala. Zelo odmevna so bila njena odkritja in kasneje razstava o dediščini Keltov na Slovenskem. V pogovoru s Teodorjem Bostičem nas bo vodila po arheoloških izkopavanjih in pripovedovala zanimive zgodbe o svojem bogatem strokovnem delu.
Program Work Experience CCUSA v Sloveniji deluje od leta 2000. Študentom omogoča spoznavanje Združenih držav Amerike (ZDA) na nekoliko drugačen način – z delom. Vsako leto prek tega programa v ZDA odide več kot 100 slovenskih študentov, na svetovni ravni pa se za poletno delo v ZDA vsako leto odloči okoli 14 tisoč študentov. Ta program in program Camp Counselors so nam podrobneje predstavili Anica Vodnik, Klement Perko in Gašper Štih iz Študentske potovalne agencije (STA).
Energična, nasmejana in nalezljivo optimistična. Takšen je naš prvi vtis o Sanji Pavlin Zakovšek, ki jo boste v noči z nedelje na ponedeljek lahko spoznali tudi vi. Gospa Sanja je delovna terapevtka in močan člen projekta A-Qu-A, ki v Ljubljani nudi pomoč na domu. Veliko starejših, bolnikov in invalidov si namreč želi, da bi čim dlje ohranili samostojnost in živeli v domačem okolju. Kako jim pri tem pomaga Sanja Pavlin Zakovšek; kakšen je njen delovni dan; s katerimi izzivi se srečuje; pa tudi kdo in kaj jo razveseljuje v prostem času, bo nocoj po polnoči razkrila v pogovoru z Iztokom Kôncem.
Svetovalka za dojenje je mati, ki ima izkušnjo z dojenjem in pomaga drugi materi pri vprašanjih in težavah v zvezi z dojenjem. To delo prostovoljno opravlja tudi novinarka in urednica, magistrica ekonomskih znanosti, doktorska študentka in raziskovalka antropoloških vzorcev prehranjevanja otrok, članica mednarodne zveze za dojenje La Leche League International in mati štirih otrok, Mojca Vozel. Na podlagi njene poglobljene svetovalne prakse ter povezovanja s slovenskimi starši, je nastal priročnik Želim dojiti, kjer je zbrala 100 najpogostejših vprašanj in odgovorov o dojenju. Mojca Vozelj bo gostja Enise Brizani po polnoči.
Gostja tokratnega nočnega programa bo Zarja Kambič, mlada novinarka, ki pa se je pred tremi leti odločila združiti veselje do poročanja in potovanj. Z enosmerno letalsko karto se je sama odpravila na drugi konec sveta. Ni vedela kam jo bo ta pot pripeljala in koliko časa bo minilo, preden bo spet videla družino in prijatelje. Že takrat pa ji je bilo jasno, da Nova Zelandija skoraj zagotovo ne bo njena zadnja postaja. Hodila je po ledenikih, vulkanih, fjordih, skakala je iz letal, v naravi se je učila preživetja, preplezala številne gore, v naravnem okolju opazovala pingvine, tjulne, ptice, se potapljala in plavala z delfini in kiti, se družila in delala kot prostovoljka z različnimi ljudstvi v različnih državah Oceanije, delala intervjuje ter s kamero in fotoaparatom beležila zanimive zgodbe. V Sloveniji bo le še do konca leta. Nato se odpravlja naprej. Najprej v JV Azijo in potem, kdo ve vse še kam. K poslušanju nočnega programa vas tokrat vabi Mateja Brežan.
Popotnica, pisateljica, nutricionistka in še kaj - vse to je Maja Novak - Mayita, ki dela na prestižnih zasebnih jahtah in skrbi za dobro počutje petičnih gostov z vsega sveta. Tudi kraljeve družine in Mc Hammerja. Kako jo je pot zanesla v tujino in zakaj je, kot pravi sama, 70% srečna, je v nočnem pogovoru zaupala voditelju Juretu K. Čoklu.
O Romih v Sloveniji vemo veliko, a še vedno premalo. Tudi o romskih naseljih. Romska naselja v Sloveniji soustvarjajo slovensko kulturno krajino, a hkrati v nekaterih okoljih predstavljajo specifičen prostorski in socialni izziv. Z izzivi, kako izboljšati razmere v romskih naseljih, se soočajo tudi pri Uradi vlade RS za narodnosti v sklopu projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome, ki ga podpira Evropska unija. Več o tem se bo Sandi Horvat po polnoči pogovarjal z višjo svetovalko na Uradu vlade RS za narodnosti, Majo Mamlič.
Rada ima naravo – še posebno morje, rada ima živali – še posebno pse in rada ima umetnost – še posebno gledališko. In predvsem glasbo. A naj bo Zorica, Ingrid ali Liza, asistentka režije, pevka ali igralka - Alenka Kozolc Gregurić je vedno nasmejana in tako polna pozitivne energije, da bi jo lahko prodajala. Deležni je boste v nocojšnjem nočnem programu, ko bo voditeljici Lucij Grm morda razkrila še kakšno skrivnost.
Nočni gost Marko Berkopec se je odločil za študij dentalne medicine iz gole radovednosti. Spoznal je, da pri tem pridejo prav njegove ročne, kiparske sposobnosti in natančnost. Danes je zobozdravnik, ki izredno rad opravlja svoj poklic, sebi in drugim pa brez zadržkov prizna, da v stroki ne ve in ne zna vsega in se zato z veseljem še vedno vsak dan uči. Razveseljuje in osrečuje ga nasmeh drugih, še posebno takrat, ko ga pomaga soustvariti sam. Marka Berkopca, dr. dent. med. je na nočni obisk povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Če boste konec tedna pogledali v nebo, boste opazili, da je Luna videti večja kot po navadi. Superluna, ki je svetlejša kot običajna polna luna, je edinstven nebesni pojav. Polna luna se takrat najbolj približa Zemlji, tokratna pa ne bo le največja v tem letu, ampak v 21. stoletju. Podrobnosti o tem pojavu nam bo zaupal ljubiteljski meteorolog in astronom dr. Jure Atanackov. Pri meteorologiji ga zanima predvsem lov na nevihte. O tem, kako je sodeloval tudi pri opazovanjih izjemnih dogodkov, kot je bil meteorski dež Leonidov leta 2001, se bo z gostom nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.
Doris Orel je bila kar 17 let ravnateljica Osnovne šole Dutovlje. Na prvi letošnji šolski dan je stopila na novo pot – pot upokojenke. Pravi, da se je nanjo dobro pripravila in da ji po več kot 40 letih ni bilo težko ostati doma. Tik pred upokojitvijo je za svoje delo prejela nagrado občine Sežana, za katero pravi, da je bila kot češnja na torti. Kako se je privadila na novi življenjski ritem, kaj počne, kakšne izzive je kot ravnateljica pustila svojemu nasledniku in kako je krmarila v odnosih z učitelji, starši in učenci, jo bo med drugim vprašala tokratna voditeljica nočnega programa, Janja Novoselc.
Konec preteklega meseca smo s posebno oddajo Studio ob sedemnajstih zabeležili dan radia. Radio, ki ga poslušate, izhaja iz bogate tradicije, ki se začenja z 28. oktobrom leta 1928. Takrat je namreč Radio Ljubljana začel z rednim oddajanjem. Kaj počnemo na 1. programu? Kakšne oddaje pripravljamo in kako poteka naše delo, boste slišali po polnoči. Po eni uri pa vas bomo prosili za vaša mnenja o programu.
Na obisk v nočni program prihaja Luz Soto Bravo, Perujka, ki živi svoje sanje. Z možem in sinom, jih namreč uresničuje v Kunovi v Slovenskih goricah. Ustvarila sta prav posebno domovanje – Center Pachamama, ekološko kmetijo, harmoničnega bivanja, neskončne ustvarjalnosti in miru. Prisluhnite zanimivi zgodbi nekaj minut po polnoči. V nadaljevanju noči pa se lahko pridružite popotovanju vokalne zasedbe La Vita, ki jo sestavlja 27 medicinskih sester, članic Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor. Vabljeni k poslušanju. Vaša nočna voditeljica bo Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V oddaji Nočni obisk se nam bo v noči z nedelje na ponedeljek pridružil del ekipe Zavoda za sodobno umetniško prakso in teorijo 0.1. Predstavljajo se s plesno predstavo priznanega koreografa in plesalca Jerneja Bizjaka V objemu sprožilca ali pot do točke nič. Predstava se ukvarja s sodobnimi psihozami 21. Stoletja, ki so posledica anksioznosti časa v katerem živimo. Pogosto je ubesedovanje teh psihoz problematično, zato so se dramaturginja Sara Živkovič, filozofinja Magdalena Germek in plesalec in koreograf Jernej Bizjak odločili, da bodo znotraj uprizoritve poskusili vzpostaviti nov jezik gibalnega slovarja, s katerim lahko rušimo zidove tematike o kateri ne želimo ali ne zmoremo spregovoriti. Z duševnimi stiskami se sooča vedno več ljudi in prav je, da na to golo dejstvo reagira tudi umetnost. Prisluhnite mladim, ki si ne zatiskajo oči pred realnostjo našega časa, malo po polnoči.
Prvo novembrsko nedeljo začenjamo z mladimi in njihovimi težavami pri iskanju zaposlitve. Mladi se pogosto srečujejo z negotovimi oblikami dela, kratkoročnimi pogodbami in prisilnimi samozaposlitvami. Vlada je že pred dvema letoma z namenom izboljšanja položaja mladih na trgu dela potrdila izvedbeni načrt Jamstva za mlade, vendar ti še vedno niso seznanjeni z ukrepi, s katerimi lahko hitreje in lažje pridejo do zaposlitve. Prav zato je nastal projekt “Junaki zaposlitve”. Podrobneje ga bosta predstavili Tea Jarc iz sindikata Mladi plus in Maja Hostnik iz nevladne organizacije Mreža mama, ki se bosta pridružili voditelju Juretu Čepinu kmalu po polnoči.
Neveljaven email naslov