Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
Odločitev, da postanemo lastniki živali, terja veliko odgovornost. Novi družinski član nam prinese veliko veselja in sreče, pomeni pa tudi medsebojno delitev dela v družini. O vsem tem se bomo pogovarjali z Mileno Zadravec, naš gost pa bo tudi Štefan Jeza, dolgoletni ljubitelj in predsednik golobarske sekcije severovzhodne Slovenije. Vaša nočna gostiteljica bo Darinka Čobec.
Nič več ravnateljica, vendar še vedno borka za ugled učiteljstva in kakovostno šolo; brez vmešavanja politike. Angažirana pri projektih, ki krepijo narodno zavest, ljubezen do maternega jezika in prispevajo k ohranjanju slovenstva. Njen življenjski moto je: spoštovati ljudi ne glede na njihovo poreklo in poklic. Pravi, da se mora človek celo življenje učiti in da mora delati in še enkrat delati. Srečo pa nam prinašajo ljudje, ki jih imamo ob sebi. Na Nočni obisk prihaja gospa Ana Vehar. Nocoj po polnoči jo bo gostil Iztok Konc.
Ob izrazu ulična umetnost večina pomisli na slikovite grafitarske podvige. A v isto malho spadajo tudi druge oblike kreativnega izražanja na javnih mestih. Ali lahko prostor, namenjen skupnostni rabi, postane “javno mesto”? Na to in mnoga druga vprašanja nam bodo odgovorili člani kreativnega kolektiva UAUU. V Univerzalni Atelje Uličnih Umetnosti, kjer so svoj prostor našle ilustracije, grafike, grafiti, arhitektura, glasba in celo programiranje, vas po polnoči vabi Darja Pograjc.
Nedeljski nočni obisk bo minil v znamenju balinanja, ki ga mnogi neupravičeno pojmujejo kot gostilniški šport, s katerim se ukvarjajo pretežno upokojenci. A dejstvo je, da je v Sloveniji več kot 2500 registriranih igralk in igralcev, ki v vseh kategorijah osvajajo naslove svetovnih in evropskih prvakov. Za razvoj balinanja pri nas skrbi balinarska zveza Slovenije, ki združuje približno 160 balinarskih klubov in prireja številna tekmovanja, na čelu z državnimi in mednarodnimi prvenstvi. Predsednik zveze Sandi Kofol in selektor mladinskih selekcij Tone Kosar bosta voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila balinanja, se pohvalila s preteklimi uspehi naših tekmovalcev in ocenila, kako priljubljen je ta šport med mlajšimi generacijami.
Breakdance ti lahko spremeni življenje. Tako pravi gost nočnega programa, plesalec Sandi Gabrijelčič. Pred nekaj leti se je vpisal na tečaj breakdancea, ki ga je popolnoma prevzel. Ta bolj plesna kot gimnastična disciplina združuje telesno dejavnost, zdravje, ples, različne športe in, nenazadnje, veliko trdega dela. Sem sodijo tudi treningi pozno v noč, če je treba. Kakšna je torej Sandijeva osebna izkušnja z breakdanceom, izveste po polnoči. V novogoriškem studiu Radia Koper ga bo gostil Boštjan Simčič.
Ko stopi na oder z dirigentsko paličico v roki, publika takoj začuti njeno energijo. Oder ji je bil usojen že od malega. In četudi se je vmes odločila za študij muzikologije, je proti koncu študija že vedela, da ne bo ostala le pri teoriji in zgodovini glasbe. Da jo vznemirja in vabi živo ustvarjanje. Dirigiranje. Zborovsko in orkestrsko. Danes na številnih glasbenih odrih soustvarja odmevne predstave in koncerte s priznanimi slovenskimi ustvarjalci. Je umetniška vodja Akademije Branimirja Slokarja, kjer kot dirigentka sodeluje s svetovno uveljavljenimi umetniki. Živo Ploj Peršuh je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni pogovor smo tokrat povabili našega radijskega sodelavca Gorana Glavičiča. Nedavno se je vrnil iz Indije, v kateri je preživel skoraj dva meseca. O vtisih iz te raznolike velikanke, predvsem pa o duhovni plati svojega popotovanja, o bivanju v tibetanskem budističnem samostanu v Dharamshali in izkušnjah iz duhovnega centra Ašram bo pripovedoval po polnoči. Nočni voditelj bo Teodor Bostič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Poletje je tu. V topli, po cvetju dišeči noči se boste po polnoči s pomočjo telefona spet lahko pogovarjali z Mojco. O dobrih in senčnih straneh življenja, pa še kakšna šala bo padla vmes. Vabljeni!
Ksenija Krajšek Mahorčič svoje delovnike preživlja v kuhinji družinske gostilne Mahorčič v Rodiku. Je chefinja, ki lokalni kulinarični tradiciji v snovanju jedi in jedilnikov namenja posebno mesto. Pri tem izhaja iz lokalnega območja Krasa in Brkinov, ponuja sezonsko in lokalno pridelano hrano, obenem pa tradiciji dodaja sodobno interpretacijo. Ste že slišali za potico, buhtelj ali medenjake v kozarcu? Te tri slovenske tradicionalne jedi v sodobni preobleki bodo iztočnica za pogovor o slovenski kulinarični identiteti. Ksenijo Krajšek Mahorčič bo gostila Janja Novoselc.
Šolsko leto je pri koncu, oddahnili si bodo vsi: učenci, učitelji in ravnatelj. Lik ravnatelja ponavadi uteleša resnost, strogost, nepopustljivost. Kaj pa če ravnatelj kravato in zloščene čevlje zamenja za skiro ter v svojem nagovoru dijakom sporoča:« Upam, da zaidete tudi malo levo in malo desno, saj boste našli še tisto, kar bo zagotovo pritegnilo vašo pozornost.« Gregor Markelj, nekdaj dijak, zdaj pa ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki noče biti birokrat, ampak kreativni vodja šole. Zaljubljen v motorje, jih vozi in oblikuje, njegova »polna luna« je motoristični oblikovalski zadetek v polno. Kakšna je specifična teža slovenskih oblikovalcev v mednarodnem prostoru, je digitalna fotografija umetnost ali obrt, kako debel kos kruha si reže slovenski umetnik? Ob 70 letnici Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani prihaja Gregor Markelj na nočni obisk.
Na nočni klepet prihaja slikar Gorazd Jordan, ki velik del prostega časa nameni športu oz. teku. Na obeh omenjenih področjih, umetnosti in športu, velik poudarek daje izobraževanju drugih, predvsem mladih. Nato pa prihaja v goste še skupina Carpe diem, ki praznuje deset let delovanja in pripravlja izdajo albuma največjih uspešnic. V nočno družbo vas vabi Robert Zajšek.
Pri starših in v širšem krogu sorodnikov, kot tudi v slovenski družbi nasploh je močno izraženo pričakovanje, da bomo našli partnerja ali partnerko in si ustvarili družino. Žiga, 40 let:«Jaz se vedno vprašam, kaj je pa s to žensko narobe, ki je stara toliko kot jaz in samska. Verjetno pa se tudi drugi isto vprašajo za mene.« Žiga, ki je rad samski in si partnerske zveze ne želi, je o svojem samskem stanu odkrito spregovoril z dr. Iztokom Šorijem, avtorjem pionirske raziskave o samskih v Sloveniji. Ali je samsko življenje stvar izbire in odločitve ali splet okoliščin? Česa si samski v življenju želijo, kaj pogrešajo? Kakšni so njihovi intimni trenutki, ljubezensko in spolno življenje? Ali je samskost problem – za posameznika in družbo? Nocoj po polnoči se pridružite in sodelujte v pogovoru s sociologom in raziskovalcem samskosti Iztokom Šorijem.
Klemen Mramor, pevec, avtor besedil in glasbe z vzdevkom Clemens bo naš tokratni nočni gost. Nastopi na festivalih mu kljub rosnim 23. letom niso več tuji, sodeloval je že v strokovnih glasbenih žirijah, nastopil pred polno Halo Tivoli in za skladbo Jst bi te mel posnel tudi videospot in si z njim pridobil mesto na MTV-ju. Vsestranski glasbenik, ki ga je v studio povabila voditeljica Tadeja Bizilj, pa se ne ukvarja le z glasbo, temveč se je preizkusil tudi za kamero, nastopil je v nanizankah in televizijskih oglasih, zelo rad pa tudi sinhronizira risanke za naše najmlajše. O vsem tem nam bo Clemens več povedal v noči z nedelje na ponedeljek.
V prvih minutah nedelje bomo v radijskem etru popotovali z glasbo in ljudskim izročilom. Vse do Burkina Fasa in nazaj. Tja nas bo odpeljal Tomaž Rauch, mulitiinstrumentalist, raziskovalec zvokov, skladatelj, glasbeni kritik, pedagog in še marsikaj. Njegov svet se torej vrti v ritmu glasbe. Pred dnevi je za svoje delo prejel tudi Štrekljevo nagrado za ohranjanje ljudskega izročila. O raziskovanju, glasbenem ustvarjanju in poustvarjanju, prenosu znanja na mlajše generacije in zgodbah iz tujine ga bo malo po polnoči v Nočnem obisku povprašala Mojca Delač.
Rossana Paliaga z Opčin pri Trstu je vsestranska ustvarjalka in promotorka slovenske kulture na Tržaškem. Vpeta je skoraj v vsa slovenska društva, klube in medije, ki na tem občutljivem področju ohranjajo slovenstvo. Aktivna je v društvu Prijateljev opere, odgovorna za stike z javnostmi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, novinarka Primorskega dnevnika in Radia Trst, najraje pa potuje po evropskih mestih in kot muzikologinja raziskuje klasično glasbo. Veliko je razlogov, da noč prebedite z nami, pravi voditeljica Barbara Čepirlo.
Ta teden je začela veljati novela kazenskega zakonika, ki zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno poškodovanje živali. Kot kaznivo dejanje določa tudi organizacijo bojev živali in vzrejo živali za boje. V Sloveniji se posamezniki že več kot 20 let ukvarjajo s selektivno vzrejo in prodajo psov, namenjenih pasjim bojem. Takih legel je v Sloveniji okoli 20, pse pa prodajajo po vsem svetu. Tudi kruti pasji boji na žalost niso redek pojav v Sloveniji; bodo strožje kazni vplivale na prirejanje pasjih bojev in na kakšne načine se je še potrebno boriti proti izkoriščanju, mučenju in izživljanju nad živalmi. O vsem tem po polnoči, ko bo gostja Lee Ogrin Lara Koren, direktorica Zavoda PIT, Zavoda za pomoč, pravice in zaščito živali.
Festival Lent, največji slovenski festival na prostem in eden največjih v Evropi, bo Maribor v prvih počitniških dneh spet spremenil v mesto mladosti, sproščenosti, igrivosti, kreativnosti in družabnosti. Program letošnjega mednarodnega medkulturnega festivala v Mariboru od 24. junija do 2. Julija bo v nočnem programu voditelju Zoranu Turku in poslušalcem v imenu organizatorjev predstavil Boris Črnič.
Navijanje je sestavni del športnih dogodkov in tako je tudi tokrat na evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji. Takoj po polnoči bomo zato nekdanjega vodjo navijaške skupine Green dragons Marka Miklaviča vprašali, kaj se na tekmah dogaja v glavah navijačev, kakšna čustva takrat privrejo na dan in zakaj, na srečo sicer zelo majhen del navijačev, svoje navijanje povezuje z nasiljem. Govorili bomo tudi o ustvarjanju navijaških koreografij in pesmi in se vprašali, ali so slogani, kot je: KDOR NE SKAČE NI SLOVENC, nekakšna folklora naroda. Po polnoči na Prvem.
Neveljaven email naslov