Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
V noči na nedeljo vas vabimo, da se skupaj z nami odpravite na potovanje po zgodovini gradu Brdo. Letos obeležujemo njegovo 500-letnico. Njegov nastanek namreč sega v 15. stoletje. Mnogo zanimivih plemiških in političnih imen je krojilo usodo gradu, med najbolj zanimi pa nedvomno Egkh, Zois, Karadžordžević in Broz. Peter Močnik je v nočni program povabil zgodovinarko in avtorico knjige o Brdu pri Kranju Lidijo Slana. Vabljeni k poslušanju.
Na nočni obisk prihaja Novogoričan Marko Filej, pobudnik in ustanovitelj start-up podjetja Trainers4me. Ekipno so v podjetju razvili istoimensko spletno platformo, ki ljubiteljem športa omogoča rezervacijo športnih trenerjev po svetu. V pogovoru s Karin Zorn bo Filej povedal več o podjetju, ki je razpeto med Ljubljano in Londonom, pa tudi o tem, kako je v investicijo uspel prepričati teniško zvezdnico Ano Ivanović ter kje vse še išče partnerje.
V promocijski knjižici, ki je izšla ob 25. letnici Dnevov evropske kulturne dediščine je zapisano, da je kulturna dediščina najbolj neposreden način našega seznanjanja z življenjem naših prednikov, to je s koreninami slehernega med nami. Zato smo ob praznovanju četrt stoletnice v studio povabili koordinatorko letošnjih Dnevov evrospke kultrune dediščine Natašo Gorenc, s katero bomo predstavili zgodovino in pomen omenjenih dnevov in kako so z več kot 400 prireditvami proslavili to obletnico po vsej Sloveniji.
V noči iz srede na četrtek bomo v živo klepetali s 26-letno Nino Pušlar, ki je ob koncu prejšnjega meseca praznovala 10. obletnico glasbene poti. Praznovala je, kot se za glasbenico spodobi, glasbeno, z izdajo albuma in s prijatelji na koncertu v Križankah. V klepetu ob glasbi, ki jo sama izvaja, ali jo le rada posluša, se bomo sprehodili po Nininem minulem desetletju in izvedeli še marsikaj zanimivega. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.
Nastja Verdnik je po izobrazbi novinarka, a njen vsakdan ni zaznamovan s pripravo novinarskih prispevkov, temveč s pripravo priboljškov v Pasji pekarni Hov-Hov. Ideja o pasji torti za njeno psičko je zdaj prerasla v pravi posel – ima več poslovalnic pri nas in na Balkanu, s franšiznim sistemom pa se bo podjetje širilo tudi na druge kontinente. Opazili so jo mednarodni mediji, zaradi hitre rasti pa je bila tudi med petimi finalisti izbora Mladi podjetnik leta. Prisluhnite njeni zgodbi kmalu po ponoči.
V nočnem programu bomo tokrat leteli visoko med oblaki. Leteča zgodba nočnega gosta Matije Štirna se je začela na Brniku, kjer je kot majhen otrok opazoval letala. A vseeno si pilot nikdar ni želel postati. Pri štirinajstih letih je prvič letel in takrat je vedel, da je stevard poklic, ki ga želi opravljati. Njegova poklicna pot se je začela pri letalskem prevozniku Quatar Airways, nadaljevala pri Austrian Airlines, naslednji mesec pa leti na Kitajsko novim izzivom naproti. Še prej pa bo nočni gost Tadeje Bizilj.
Deževje, odpadlo listje in omamni vonj po pečenem kostanju: jesen je tu. Čas, ko se nas poloti nerazložljiva otožnost in ko še bolj potrebujemo toplo besedo. Voditeljica Mojca Blažej Cirej vas vabi k poslušanju nočnega programa, pa tudi pokličete lahko, vesela vas bo.
V nočnem programu bo Breda Biščak gostila Sašo Petejan, publicistko, ki se zadnja leta ukvarja s pripravo dokumentarcev o žrtvah italijanskih fašističnih taborišč. V pogovoru bosta poskušali pojasniti, zakaj travmatični dogodki iz naše osebne in kolektivne preteklosti kličejo po ustrezni obravnavi, preden lahko dejansko postanejo del naše preteklosti in ne vplivajo več na življenje v sedanjosti.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Maribor je bogatejši za novo ozaveščevalno, nepridobitno in dobrodelno gibanje, poimenovano KO DVIGNEM SEBE, DVIGNEM MARIBOR. Pobudniki in organizatorji gibanja želijo predvsem očistiti Maribor slabe volje, apatije, tarnanja pa tudi občutka nezmožnosti kaj spremeniti na bolje. Prihodnji mesec bo 1. Festival »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor«, zato bo voditelj nočnega programa Zoran Turk gostil pobudnike tega gibanja.
Morda provokativno vprašanje, a vendar: Ali pri nas obstaja šola, v katero učenci in učitelji hodijo z veseljem, starši pa so z njo zadovoljni? Ali obstaja šola, ki izobražuje in tudi vzgaja? Na Nočni obisk smo povabili Ano Nušo Kern, ravnateljico OŠ Presêrje pri Radomljah, ki že skoraj desetletje nosi naziv Glasserjeva kakovostna šola. Po polnoči jo bomo vprašali, kje je ključ za njihovo uspešnost in dobre odnose med učenci, učitelji ter starši.
Zdi se, da se v Sloveniji težko o čem dogovorimo, kot tudi težko zares odločamo. Večino časa se ne poslušamo in zgolj neučinkovito prepričujemo drug drugega. Je smisel dialoga res v prepričevanju drugih ali v nagovarjanju že prepričanih? Vse to se namreč odraža v vsakdanu na delovnem mestu, v odnosu s partnerjem ali v izražanju stališč do aktualnih vprašanj, kot so trenutno begunci. O tem v pogovoru s Kajo Kosec, direktorico Zavoda Za dialog, ki se celostno posveča človekovi osebnostni rasti ter deluje na področju dialoške komunikacije in medosebnih odnosov. Kako konkretno, bo nekaj minut po polnoči razkrila v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja deskljanska skupina Link Der Wasser, ki je svojo pot začela konec osemdesetih. V podzemlju, skritem pred ušesi javnosti, so tako ustvarjali svoj glasbeni svet, ki se je dotaknil marsikaterega ljubitelja alternativne glasbe in v goriškem prostoru sprožili pravo malo revolucijo. Kolektiv je deloval do leta 1994, a člani pravijo, da ni nikoli zares razpadel. Le pravega naboja ni bilo več. Po 20 letih obljubljajo vrnitev. Dober razlog, da spet obudimo stare zapise skupine. K pogovoru jih je povabil Boštjan Simčič.
Učitelji so pred štirimi dnevi obeležili 22. mednarodni dan učiteljev. Kitajski pregovor pravi, da je dober učitelj, boljši kot sod poln knjig. Marina Doblekar na ljubljanski osnovni šoli Toneta Čufarja uči že 33 let. Z učiteljico, ki se najbolje počuti med najmlajšimi bomo govorili o delu učitelja, s kakšni izzivi se srečujejo pri svojem delu in tudi o tem, kakšna so pričakovanja otrok, staršev in tudi stroke. Na nočni obisk jo je povabila Enisa Brizani.
Društvo za razvoj kreativnosti in potencialov Portret prireja 15. oktobra na Štuku v Mariboru dobrodelni koncert z namenom, da omogoči otrokom iz socialno šibkejšega okolja brezplačne obšolske aktivnosti. K projektu je pristopil tudi Radio Maribor. Društvo namreč izvaja programe in usposabljanja na področju kulture, izobraževanja in socialnega varstva. Podrobneje o društvu in dogodku pa v prvi uri nočnega programa, ko bosta naši gostji Tina Rataj, predsednica društva in prostovoljka Lea Perko.
Pod imenom Perfect Strangers so se združili mladi primorski glasbeniki Eva Sluga, Žiga Dodič, Nik Ražman in Manuel Kocjančič. Svojo glasbo opisujejo kot rock s primesmi popa in bluza, ustvarjajo pa od leta 2012. Najprej so preigravali predvsem starejše rock uspešnice, počasi pa so začele nastajati tudi lastne avtorske skladbe. Avtor besedila in glasbe večine pesmi je kitarist Žiga. Prva pa je luč sveta ugledala skladba Go away, za katero so posneli tudi predstavitveni videospot.
Nocojšnja gostja Tanja Veg verjame v prijetna naključja. Bila je namreč med stotimi srečneži, ki so dobili vizo za Novo Zelandijo. Leto dni dolga pustolovščina je bila zaznamovana z zanimivimi občasnimi službami - čuvala je otroke, pripravljala sushi, bila vzgojiteljica v vrtcu, sadila drevesa, postavljala kokošnjake in obrezovala grozdje. Nova Zelandija je po njenih besedah država preproste birokracije, kjer vlada sproščeno vzdušje in ni evropskega pritoževanja. O vseh dogodivščinah in spoznanju, da je lepo potovati, dokler se lahko enkrat vrneš domov pa v pogovoru z voditeljico Ano Skrt.
V nedeljski noči se bomo na sprehod skozi medijsko pokrajino podali z urednikom, izvrstnim poznavalcem novinarskega dela in medijev Tomažem Perovičem. Kaj ga je naučila njegova uredniška pot, ki jo je začel kot novinar poročevalec in kasneje kot ustanovitelj in urednik Studia City oziroma Studia Ljubljana? Kako je informativni program videl takrat in kako ga vidi danes? Malo po polnoči z Nado Vodušek.
V noč nas bodo povedli prijatelji s Tržaškega Krasa, ki bodo z voditeljico Barbaro Čepirlo govorili o tradiciji martinovanja. Tradicija krsta mladega vina na Proseku se je tudi zaradi praznovanja sv. Martina kot zavetnika vasi zakoreninila v srca vseh, zlasti mladine, ki skupaj s Kmečko zvezo iz Trsta bdi nad organizacijo teden dni trajajoče prireditve. V studiu bomo gostili predsednika in tajnika Kmečke zveze, Franca Fabca in Edija Bukavca, vinarja Andreja Boleta in Žarka Bukavca ter predstavnika aktivne mladine, Jana Sossija in Mitjo Guština.
Neveljaven email naslov