Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
So motoristi zares k pretirani hitrosti nagnjeni samomorilci, ki praviloma ne dočakajo visoke starosti? Je motor še zmerom statusni simbol tistih, ki si ne želijo vsakdanjega življenja? Koliko je na naših cestah motoristk? Zakaj se motoristi pozdravljajo, vozniki avtomobilov pa ne? Veliko vprašanj ob črnem začetku letošnje motoristične sezone je v nočnem programu predsedniku Moto Road Racing Kluba Medvode Branetu Vasletu in članu kluba Franciju Vrezku zastavil voditelj Jure K. Čokl.
So motoristi zares k pretirani hitrosti nagnjeni samomorilci, ki praviloma ne dočakajo visoke starosti? Je motor še zmerom statusni simbol tistih, ki si ne želijo vsakdanjega življenja? Koliko je na naših cestah motoristk? Zakaj se motoristi pozdravljajo, vozniki avtomobilov pa ne? Veliko vprašanj ob črnem začetku letošnje motoristične sezone je v nočnem programu predsedniku Moto Road Racing Kluba Medvode Branetu Vasletu in članu kluba Franciju Vrezku zastavil voditelj Jure K. Čokl.
Motoristi so posebni ljudje. Ne toliko zaradi svojega hobija ali v nekaterih primerih kar načina življenja, ampak bolj zaradi njihovega odnosa do življenja. Dobro se zavedajo nevarnosti, ki preži nanje bolj kot na druge udeležence v prometu, vendar pa nikoli ne bi mogli zaradi tega nehati z ježo na jeklenih konjih. Predstavlja jim užitek, svobodo, način sprostitve in še kaj. Vsak najde v taki vožnji nekaj svojega, prvinskega in osebnega. Sploh ni važno, ali gre za cestni motor, ki od 0 do 100 km/h pospeši v nekaj sekundah ali počasnejši chopper, ki nudi povsem drugačne užitke. Ni pomembno, povesta motorista, pod čeladami smo vsi prijatelji.
Morda je prav to razlog, da se motoristi na cesti pozdravljajo. Gosta predvidevata, da ta pozdrav izhaja še iz časov, ko so bili motoristi redkost in so se pozdravljali iz preprostega veselja, da je na cesti še kdo, ki razmišlja ali čuti podobno. Navada je ostala in pozdravljajo jih celo policisti na motorjih. Razumljivo, saj so večinoma motoristi tudi sami, torej tudi takrat, ko ne nosijo uniform.
Brane je predsednik kluba Moto Road Racing Klub Medvode, Franci pa je član – pripravnik. Oba pripadnost klubu jemljeta kot neke vrste doprinos k širjenju motoristične kulture in varnosti na cestah pri nas in po svetu. Kot vsak klub ima tudi ta pravila in obeležja, po katerih so prepoznavni. MRRC Medvode ni velik klub, saj težijo predvsem h kvaliteti in v svoje vrste ne sprejmejo vsakogar. Kakšne naloge ima Franci kot pripravnik, nista želela deliti s poslušalci, saj gre za interna pravila kluba, ki zadevajo zgolj člane. V smehu pa je Brane dodal, da marsičesa Franci še ne ve in zato ne bi bilo prav, da bi mu ob tej priložnosti zaupal prav vse.
Ocenjujeta, da je približno polovica slovenskih voznikov do motoristov tolerantna in jih ne obravnava nič drugače kot ostale udeležence v prometu. Žal pa nekateri še vedno ne pazijo dovolj nanje ali jih celo namerno ovirajo, kar je lahko celo smrtno nevarno. Brane je v svoji karieri sicer doživel dve prometni nesreči. V obeh primerih ni bil kriv, posledice pa je v enem primeru čutil kar leto in pol. Upata, da se bo izboljšalo tudi stanje naših cest, saj so ponekod povsem neprimerne ali celo nevarne. Posebaj sta opozorila na previdnost ob začetku motoristične sezone in na nujnost ureditve dirkaške proge pri nas. Ta bi zanesljivo doprinesla k večji varnosti na naših cestah, saj bi na njej lahko vsi ljubitelji motorjev preizkušali svoje znanje in zmogljivosti motorjev v relativno varnem okolju.
Pogovor sta zaključila v svojem slogu – s pozdravom vsem motoristom in v prepričanju, da sta sožitje in strpnost do vseh udeležencev v prometu nujna. Ter z mislijo, da je lepo čutiti veter v laseh, nasmeh in kakšno mušico v zobeh!
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
So motoristi zares k pretirani hitrosti nagnjeni samomorilci, ki praviloma ne dočakajo visoke starosti? Je motor še zmerom statusni simbol tistih, ki si ne želijo vsakdanjega življenja? Koliko je na naših cestah motoristk? Zakaj se motoristi pozdravljajo, vozniki avtomobilov pa ne? Veliko vprašanj ob črnem začetku letošnje motoristične sezone je v nočnem programu predsedniku Moto Road Racing Kluba Medvode Branetu Vasletu in članu kluba Franciju Vrezku zastavil voditelj Jure K. Čokl.
So motoristi zares k pretirani hitrosti nagnjeni samomorilci, ki praviloma ne dočakajo visoke starosti? Je motor še zmerom statusni simbol tistih, ki si ne želijo vsakdanjega življenja? Koliko je na naših cestah motoristk? Zakaj se motoristi pozdravljajo, vozniki avtomobilov pa ne? Veliko vprašanj ob črnem začetku letošnje motoristične sezone je v nočnem programu predsedniku Moto Road Racing Kluba Medvode Branetu Vasletu in članu kluba Franciju Vrezku zastavil voditelj Jure K. Čokl.
Motoristi so posebni ljudje. Ne toliko zaradi svojega hobija ali v nekaterih primerih kar načina življenja, ampak bolj zaradi njihovega odnosa do življenja. Dobro se zavedajo nevarnosti, ki preži nanje bolj kot na druge udeležence v prometu, vendar pa nikoli ne bi mogli zaradi tega nehati z ježo na jeklenih konjih. Predstavlja jim užitek, svobodo, način sprostitve in še kaj. Vsak najde v taki vožnji nekaj svojega, prvinskega in osebnega. Sploh ni važno, ali gre za cestni motor, ki od 0 do 100 km/h pospeši v nekaj sekundah ali počasnejši chopper, ki nudi povsem drugačne užitke. Ni pomembno, povesta motorista, pod čeladami smo vsi prijatelji.
Morda je prav to razlog, da se motoristi na cesti pozdravljajo. Gosta predvidevata, da ta pozdrav izhaja še iz časov, ko so bili motoristi redkost in so se pozdravljali iz preprostega veselja, da je na cesti še kdo, ki razmišlja ali čuti podobno. Navada je ostala in pozdravljajo jih celo policisti na motorjih. Razumljivo, saj so večinoma motoristi tudi sami, torej tudi takrat, ko ne nosijo uniform.
Brane je predsednik kluba Moto Road Racing Klub Medvode, Franci pa je član – pripravnik. Oba pripadnost klubu jemljeta kot neke vrste doprinos k širjenju motoristične kulture in varnosti na cestah pri nas in po svetu. Kot vsak klub ima tudi ta pravila in obeležja, po katerih so prepoznavni. MRRC Medvode ni velik klub, saj težijo predvsem h kvaliteti in v svoje vrste ne sprejmejo vsakogar. Kakšne naloge ima Franci kot pripravnik, nista želela deliti s poslušalci, saj gre za interna pravila kluba, ki zadevajo zgolj člane. V smehu pa je Brane dodal, da marsičesa Franci še ne ve in zato ne bi bilo prav, da bi mu ob tej priložnosti zaupal prav vse.
Ocenjujeta, da je približno polovica slovenskih voznikov do motoristov tolerantna in jih ne obravnava nič drugače kot ostale udeležence v prometu. Žal pa nekateri še vedno ne pazijo dovolj nanje ali jih celo namerno ovirajo, kar je lahko celo smrtno nevarno. Brane je v svoji karieri sicer doživel dve prometni nesreči. V obeh primerih ni bil kriv, posledice pa je v enem primeru čutil kar leto in pol. Upata, da se bo izboljšalo tudi stanje naših cest, saj so ponekod povsem neprimerne ali celo nevarne. Posebaj sta opozorila na previdnost ob začetku motoristične sezone in na nujnost ureditve dirkaške proge pri nas. Ta bi zanesljivo doprinesla k večji varnosti na naših cestah, saj bi na njej lahko vsi ljubitelji motorjev preizkušali svoje znanje in zmogljivosti motorjev v relativno varnem okolju.
Pogovor sta zaključila v svojem slogu – s pozdravom vsem motoristom in v prepričanju, da sta sožitje in strpnost do vseh udeležencev v prometu nujna. Ter z mislijo, da je lepo čutiti veter v laseh, nasmeh in kakšno mušico v zobeh!
Marsikdo si ob krivicah, ki se dogajajo, zatisne oči, ušesa in molči. Za gosta nocojšnjega Nočnega obiska to ne drži. Max Zimani je aktivist. Govori in opozarja na težave migrantov in drugih skupin, ki jih družba odriva na rob. V Slovenijo je prišel pred 30-timi leti na študij računalništva in informatike. Danes vodi socialno podjetje Skuhna. Tujcem pomaga do zaposlitve in jim tako odpira možnost, da pokažejo svoja znanja, spretnosti, ideje. Kako mu to uspeva, bo Maxa Zimanija po polnoči vprašal Iztok Konc.
Veliko učencev in dijakov zaključnih letnikov je pred pomembno odločitvijo, ki bo zaznamovala ne le njihovo življenje, ampak bo vplivala na celotno družino. Je bila odločitev za vpis na izbrano srednjo šolo ali fakulteto prava, kako bo z zaposlitvijo, kakšna prihodnost se obeta? Tovrstna vprašanja si v teh dneh zastavljajo številni mladi in njihovi starši, ki želijo svojim otrokom le najboljše. Vpise pogosto spremljata stres in celo panika. Kako se lahko temu izognemo? Kaj je pri izbiri najpomembneje, kako uskladiti želje otrok in ambicije staršev? O tem se bomo po polnoči pogovarjali s pedagoginjo in andragoginjo Snežano Kragelj, ki jo je na nočni obisk povabil Sandi Horvat.
V Sloveniji smo leta 2014 proizvedli na prebivalca skoraj 55 kilogramov kuhinjskih odpadkov. Štiričlanska družina je tako vsak dan povprečno zavrgla več kot pol kilograma hrane, še vedno največ kruha. Pri Ljubici Kastaneto, 60-letni gospodinji in materi treh otrok, tega ni. Nove jedi ustvarja tudi iz tistega, kar ostane. Recepte in nasvete, ki jih je sama tudi preizkusila, je zbrala v knjižici Reciklirajmo hrano. Kako in katero hrano lahko recikliramo in s tem tudi privarčujemo, bomo z Ljubico Kastaneto govorili v prvih urah nedelje. Na nočni obisk jo je povabila Enisa Brizani.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja del ekipe treh študentk medicine in specializanta družinske medicine, ki se bo konec leta odpravila na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo na Papuo Novo Gvinejo. Tam bodo nadaljevali delo svojih predhodnikov, cilj odprav pa je, da se vzpostavi kontinuiteta medicinskih odprav, tako kot je to že vpeljano po drugih delih Afrike, saj tudi prebivalci Papue potrebujejo ustrezno medicinsko pomoč, ki pa marsikdaj ni pri roki. O tem, kako potekajo priprave, kakšna so pričakovanja in kakšno je bilo delo prejšnje medicinske ekipe na Papui Novi Gvineji, po polnoči na Prvem.
Na nočni klepet v studio Radia Maribor najprej prihaja Petra Škarja, predavateljica in avtorica več knjižnih uspešnic, ki so prevedene v ruščino, hrvaščino, angleščino in celo kitajščino. Spodbuja podjetnost in je soorganizatorka največjega dogodka za žensko podjetništvo v Sloveniji – 500 podjetnic. Rada hodi v hribe in je oseba z izjemnimi sanjami, željami in pravljično podobo sveta. V tej noči pa bomo gostili še eno zanimivo žensko, Mariborčanko Sabino Repnik, ki bo v pogovoru z Robertom Zajškom povedala več o tudi hipnozi in hujšanju.
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Kaj imajo skupnega lepota, mikrobiologija in turizem? V tokratnem nočnem pogovoru bomo gostili študentko mikrobiologije Anjo Antič, ki je tudi aktualna miss turizma Slovenije. Na svetovnem izboru v Maleziji je januarja osvojila lento miss fotogeničnosti in po dolgem času Sloveniji priborila pomembno uvrstitev. Ali je lepota dovolj za zmago na lepotnih tekmovanjih, bo Anja Antič med drugim odgovorila voditeljici Tadeji Bizilj.
Ukrajina je etnično, kulturno in jezikovno bogata država in sodi med 50 največjih držav sveta. Zaradi obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila tudi vzdevek »žitnica Evrope«. Že od osamosvojitve dalje jo zaradi korupcije in razpetosti med vzhodom in zahodom pretresajo politični nemiri, ki so v zadnjem letu prerasli v oborožene spopade. Športniki Sergej Bubka in brata Kličko ter književnik in utemeljitelj ukrajinske moderne književnosti Taras Ševčenko je samo nekaj imen, ki so ime Ukrajine ponesla v svet. V noči na nedeljo se bomo skupaj z Iryno Beliaievo in Inno Demchenko Fröhlich, Ukrajinkama, ki že nekaj let živita v Sloveniji, podali v to vzhodnoevropsko državo, spoznavali njene kulturno zgodovinske poteze in se pogovarjali o razlikah in podobnostih s Slovenijo. Na nočni obisk ju je povabil Peter Močnik.
Ukrajina je etnično, kulturno in jezikovno bogata država in sodi med 50 največjih držav sveta. Zaradi obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila tudi vzdevek »žitnica Evrope«. Že od osamosvojitve dalje jo zaradi korupcije in razpetosti med vzhodom in zahodom pretresajo politični nemiri, ki so v zadnjem letu prerasli v oborožene spopade. Športniki Sergej Bubka in brata Kličko ter književnik in utemeljitelj ukrajinske moderne književnosti Taras Ševčenko je samo nekaj imen, ki so ime Ukrajine ponesla v svet. V noči na nedeljo se bomo skupaj z Iryno Beliaievo in Inno Demchenko Fröhlich, Ukrajinkama, ki že nekaj let živita v Sloveniji, podali v to vzhodnoevropsko državo, spoznavali njene kulturno zgodovinske poteze in se pogovarjali o razlikah in podobnostih s Slovenijo. Na nočni obisk ju je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja Andreja Kalc, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič. Nagrado je prejela za prevod izbora del Marine Cvetajeve Poskus sobe. Ruska modernistična književnica je po mnenju Josifa Brodskega največja ruska in celo svetovna pesnica dvajsetega stoletja. Brodski pa je bil tudi mnenja, kot opozarja Kalčeva, da če želimo spoznati človeško dušo in življenje, naj se poglobimo v enega pesnika in preberemo vsa njegova dela. K poslušanju nočnega programa vas tokrat vabi Breda Biščak.
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Na obisk v nočni program prihaja Matjaž Tuš, mag. farmacije in predsednik Slovenskega farmacevtskega društva. Društvo že več kot 60 let povezuje farmacevte in farmacevtske tehnike ter skrbi za njihov strokovni razvoj. Poleg tega pa se lahko pohvalijo s številnimi aktivnostmi, ki se nanašajo na pravilno in varno uporabo zdravil in promocijo zdravja. Pred mikrofon ga je povabila Jasmina Bauman.
Gospo Boženo Kolman Finžgar, ravnateljico knjižnice v Radovljici, je domača izkušnja spodbudila k razmišljanju, kako za branje pridobiti mlade bralce. Ko se je namreč njena hčerka začela spopadati s to veščino, se je domislila nekaj trikov in prijemov, da jo je privabila h knjigam in branju. Uspeh ni izostal. Celo več: danes njene metode za spodbujanje branja poznajo številni starši po vsej Sloveniji. Če vam je branje nujno zlo, brez katerega v življenju pač ne gre, ali pa velika strast, ki se ji le težko uprete, se nam pridružite danes po polnoči. Z gospo Boženo Kolman Finžgar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Prijazna zima nas razvaja s telohom, zvončki in toplimi nočmi. V tisti, ki se bo prevesila v Prešernov dan, vas vabimo k telefonu na klepet. Gost, a zanimiv promet bo usmerjala voditeljica Mojca Blažej Cirej.
Ob prihajajočem Kulturnem prazniku bomo v nočnem programu govorili o kulturni dediščini – točenje, o gradovih na Slovenskem. V Sloveniji naj bi bilo po ocenah 500 stavb, ki jih lahko imenujemo gradovi – 100 med njimi je v lasti zasebnikov. Predstavili bomo zgodbe treh zasebnih, tako imenovanih novodobnih graščakov in njihovih lastnin: dvorec Črnelo, grad Lemberg ter grad Mirna na Dolenjskem. V drugi uri pa bomo klepetali z vami o tem, kaj za vas predstavlja kulturna osveščenost. Darja Groznik bo z vami po polnoči.
ansko jesen se je skupina prijateljev iz Kobarida odpravila v Nepal. Po prvotnem načrtu naj bi v Deželo v kraljestvu gora, kot jo zaradi Himalaje nekateri imenujejo, odšli zaradi trekinga. Po uničujočem potresu, ki je lani spomladi povzročil devet tisoč smrtnih žrtev, pa so si premislili! Osemnajst članska odprava se je odločila, da namesto trekinga opravijo humanitarno poslanstvo in vsaj delček prispevajo pri odpravi posledic potresa. Tri tedne so ostali v vasici Bagam. Kako so štiri tone gradbenega materiala spravili na višino skoraj tri tisoč metrov nadmorske višine in kaj so z njim zgradili bo v nočnem programu povedal vodja odprave, Miran Tonkli. Z njim se bo pogovarjala Nataša Uršič.
V Sloveniji zadnja leta zakonsko zvezo letno sklene okoli 6 tisoč parov. Nekaterim od njih pri organizaciji dneva, ki naj bi bil eden najlepših v življenju posameznika, priskočita na pomoč Blažka Kopač in Nina Kogovšek. Poročni organizatorki, ki to delo opravljata že 4 leta, nam bosta med drugim povedali, kako mladoporočencem polepšata dan, kakšni so poročni trendi leta 2016, ali sta morali kot organizatorki poroke že kdaj loviti kakšno pobeglo nevesto ter kakšna je bila najbolj ekstravagantna poroka, ki sta jo pripravili. Gostji je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar
V tokratnem nočnem programu bomo govorili o pustu, točneje, o ptujskem pustu. Z gostom, Alešem Arihom, se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Ponoči se bomo skupaj z Andrejem Zorkom preselili v Indonezijo. Na Baliju se bomo razvajali v luksuznih vilah, na bližnjem Floresu pa v ekoturističnem naselju. Andrej oboje vodi s svojo ženo Ido, ki jo je spoznal, ko je bil v Indoneziji še turist. Nočnega gosta na Prvem bomo povprašali, kako se je v 13 letih, odkar živi na Baliju, “udomačil” tam, kaj ga je najbolj pritegnilo, ob čem kdaj pa kdaj morda pomisli, ali bi se vendarle vrnil v Slovenijo, pa tudi, kaj svetuje tistim, ki razmišljajo o podobni poslovni poti. Andreja Zorka je na nočni pogovor povabila Tina Kralj.
Neveljaven email naslov