Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


25.01.2020

Jan Hrvatin

Nekateri pravijo, da je januar mesec neuresničenih obljub. Zakaj je tako, kako si zastaviti cilje, da se jih bomo držali, zakaj je gibanje za zdravje človeka nujno … o tem in še marsičem drugem z gostom. Na nočni obisk pride osebni trener Jan Hrvatin. Včasih je treniral kick box, pozneje je postal trener. Bil je tudi soustanovitelj kick box kluba v Kopru. Diplomiral je iz filozofije in magistriral iz menedžmenta. Oboje pri svojem delu uspešno združuje. Zadnja leta se je posvetil individualni in skupinski vadbi – telesni vzgoji, kot sam pravi. Za Jana Hrvatina je telesna vzgoja osnova za zdravo in aktivno življenje posameznika. Vzgoja telesa je namreč tudi vzgoja duha.


24.01.2020

Nika Rozman

Rada kuha, šiva, bere in hodi v hribe; veliko tem za nočni pogovor. Glavni razlog, da smo jo povabili na Nočni obisk, pa je nadaljevanka Jezero na naši televiziji. Kaj nam bo o svoji vlogi mlade pripravnice Tine povedala igralka Nika Rozman? Kako je potekalo snemanje v tako idiličnem kraju, kot je Bohinj? Kako je sodelovala s soigralci in režiserjem? Kako prenaša pohvale in kritike? Za igralko Niko Rozman ima pred nedeljskim zadnjim delom serije Jezero še polno vprašanj nočni gostitelj Iztok Konc. Pridružite se jima tudi vi.


23.01.2020

Peter Andrej

Maribor z obema bregovoma, levim in desnim, je pesniška meka raznovrstnih poetik in slogov skozi čas. Uglasbeno poezijo mariborskih ustvarjalcev z obeh bregov prinaša pred kratkim izdana zgoščenka Levi in desni breg. O tem, kako sta nastali ideja in izvedba tega projekta, kako zveni mariborska poezija in ali tudi v tej poeziji obstajata levi in desni breg, bo pripovedoval glasbenik, kantavtor in producent Peter Andrej.


22.01.2020

Leon Firšt

Skladati je začel že v najstniških letih in pri štirinajstih doživel prvo orkestrsko izvedbo svojih skladb. Pri komaj šestindvajsetih letih ima napisanih že več kot šestdeset simfoničnih, komornih in solističnih del, ki jih pogosto izvajajo doma in na tujem. Ustvarja tudi glasbo za film in gledališče, operno in operetno glasbo ter muzikale. Vleče pa ga tudi v džez in improvizacijo. Med instrumenti, ki jih je preizkusil, je nazadnje prevladal klavir, ki ga igra v različnih zasedbah. Skladatelj in pianist Leon Firšt bo nočni gost Nade Vodušek.


20.01.2020

Bojan Hajdinjak

Ljudske univerze v Sloveniji so med ključnimi ustanovami pri izvajanju formalnih in neformalnih programov za odrasle, še posebno tiste, ki sodijo v težje zaposljive skupine. Na izzive delovanja ljudskih univerz, predvsem na nezadostno financiranje njihovih programov, opozarja tudi Zveza ljudskih univerz Slovenije, ki je lani praznovala šestdeset let delovanja. Z njenim predsednikom Bojanom Hajdinjakom se bomo med drugim spomnili začetkov zveze ter spregovorili o pomenu izobraževanja odraslih. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.


19.01.2020

Pogovori z Mojco

Preživeli smo praznike in ta mesec nas sonce prav razvaja. Januarske noči pa so samotne in hladne, zato vas voditeljica Mojca Blažej Cirej vabi na vroč klepet. Lahko si delimo šale in uganke, se pravi dobre stvari – tudi nov zakon za tiste, ki bi kljub možni upokojitvi radi delali še naprej, in recimo pobeg mladih dveh z britanskega dvora, lahko pa se pogovarjamo, kaj mislite o ubogih živalcah v avstralskih požarih, Sarajevčanih, zastrupljenih z zrakom, in Greti, ki ne popušča razvajenosti in kapitalu. .


18.01.2020

Petra Fon

Petra Fon je devetindvajsetletno dekle iz Bilj pri Novi Gorici. Že v najstniških letih se je zaljubila v tetovaže. Čeprav se je sprva odločila za študij kemije, je tega opustila in se vpisala na Fakulteto za dizajn. Ker je umetnica po duši, je svoje prve motive za bolj izkušene tetovatorje risala že v srednješolskih klopeh. Pred leti jo je pot tetovatorke popeljala v Istro. Lani poleti je odprla svoj studio v Kopru. Petro Fon je v nočnem klepetu gostil Armin Sejarić.


17.01.2020

Tomaž Jakofčič

»Strast do gora in alpinizma je bila v meni, od kar vem zase in ni minila do danes. Niti malo,« zase pravi vrhunski alpinist in gorski vodnik Tomaž Jakofčič. Trajni ljubezni do skalnih sten so izmenično prihajale na pot najvišje gore Himalaje, strme ledne in kombinirane smeri in turne smuči. V več kot tridesetih letih ukvarjanja z alpinizmom se je nabralo veliko smeri in zgodb, o katerih gost nočnega obiska Tomaž Jakofčič govori s ponosom. Nekatere izmed njih boste slišali po polnoči.


16.01.2020

Kevin Koradin

Leto 2019 je bilo zelo uspešno za primorskega glasbenika Kevina Koradina. Kar štiri njegove skladbe Vse ali nič, Kdo so oni, Čas in Noro srce so dosegle poslušalce. Leto 2020 pa začenja z izpovedno skladbo Zima in kot avtor skladbe na EMI 2020. Vas zanima, ob katerih skladbah je odraščal, o čem sanja in kakšne so njegove želje za to leto? Prisluhnite malo po polnoči, ko bo gost Robert Zajška.


15.01.2020

Saša Vipotnik

Specializantka nevrologije in glasbena ustvarjalka s čudovitim glasom. Medicina zahteva dolge ure predanega študija in dela. Pa tudi ljubezni in strasti. Tako kot njena glasba, ki objema mehko, sanjavo, iskreno, a tudi zareže z angažiranimi besedili. Osem let po izidu prvega albuma je tu nova zasedba AKA NEOMI z novim albumom Beautiful Disasters. Sašo Vipotnik je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.


13.01.2020

Dr. Marina Klemenčič

Prejšnje leto si bo med drugim zapomnila po konferenci v eni izmed nekdanjih rezidenc angleške kraljeve družine v windsorskem parku in laboratoriju, ki je tedne dišal po ingverju. Doc. dr. Marina Klemenčič je znanstvenica, docentka na katedri za biokemijo na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki jo raziskovalno zanimajo mehanizmi celične smrti pri organizmih, kot so cianobakterije in alge. Toda to še zdaleč ni vse, s čimer se ukvarja. Aktivna je v različnih društvih, igra na violino v zdravniškem orkestru Camerata medica, zanima jo tudi analogna fotografija. O vsem tem nam bo doc. dr. Marina Klemenčič pripovedovala na nočnem obisku v prvih ponedeljkovih minutah. V radijsko družbo jo je povabila Mojca Delač.


12.01.2020

dr. Andrej Šmuc

Je eden najmlajših rednih profesorjev na univerzi v Ljubljani in prodekan za znanstvenoraziskovalno delo na Naravoslovnotehniški fakulteti. Začel je z raziskavami o nastanku kamnin v Julijskih Alpah, pozneje pa se je lotil popolnoma drugačne tematike in zdaj raziskuje morje in jezera. Tudi visokogorska. Za potrebe raziskav je z ekipo v Dolino Triglavskih jezer odnesel tridesetkilogramski gumijast čoln, ker je bil helikopterski prevoz preprosto predrag. Pravi, da so jezera izjemni arhivi, ki pišejo zgodbo izpred več deset tisoč let. Kaj torej pripovedujejo slovenska jezera, bo geolog doktor Andrej Šmuc razkril v pogovoru z Markom Rozmanom.


11.01.2020

Rok Gulič

Lansko leto je bilo za Roka Guliča še posebno uspešno. Ustvaril je podjetje OLLO Audio, ki izdeluje specializirane slušalke. Namenjene so avdioproducentom in drugim, ki se z zvokom ukvarjajo profesionalno. So ročno izdelane in trajnostne. Ne vsebujejo plastike, ampak so iz lesa, kovine in usnja. V zadnjem letu so jih posvojili avdioinženirji, ki delajo z najbolj znanimi imeni popularne glasbe. Tako je Rok Gulič skupaj s svojo ekipo ustvaril enega zanimivejših slovenskih start upov. Na nočni klepet ga je povabil Boštjan Simčič.


10.01.2020

Srđan Milovanović

Nocojšnji Nočni gost zdaj uživa v svojem delu in živi svoje sanje. A do tega je prišel po ovinkasti, včasih trnovi poti. Profesor angleščine, kar nikoli ni bil, prevajalec, administrativni delavec …. In na začetku samo velik ljubiteljski glasbenik. Zdaj je eden najbolj iskanih sinhronizatorjev risank, igralec, pevec, tudi plesalec, če je treba, drugače pa topel družinski človek, srčen, energičen, eksploziven in predvsem zelo zelo zgovoren. Čvekulja je eden od njegovih vzdevkov, Slovenija pa ga pozna po imenu Srđan Milovanovič. Nočnega gosta bo zasliševala Lucija Grm.


09.01.2020

Sara Špelec

Sara Špelec je vsestranska kulturna ustvarjalka, pesnica, prevajalka, organizatorica in voditeljica prireditev, predsednica Kulturno-gledališkega društva Reciklaža, navdušenka nad ruskim jezikom in kulturo. Doktorirala je iz balkanskih študijev. Pred leti je izdala monografijo o kralju Aleksandru Karađorđeviču, lani pa pesniško zbirko Če. Pred mikrofonom jo bo gostila Darinka Čobec.


08.01.2020

Miloš Kosec

Ruševine, zgovorno molčeči ostanki preteklosti, so ga izzivali že kot otroka, ko je želel postati arheolog. Med študijem arhitekture pa se je fascinaciji pridružil kritični uvid. Nastalo je diplomsko delo Ruševine kot arhitekturni objekt – preplet njegovega zgodnjega navdušenja nad gradovi in samokritične analize te fascinacije. Lani je dokončal svojo doktorsko tezo o pasivnosti v arhitekturi kot eni zanimivejših in produktivnejših pozicij v neoliberalni družbi. Sicer pa je avtor številnih kritičnih besedil, objavljenih predvsem v revijah Praznine in Outsider, kjer je eden izmed urednikov. Miloša Kosca je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


06.01.2020

Dr. Tomaž Erzar, ponovitev intervjuja

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


05.01.2020

Stanka Golob

Čeprav je že upokojena, vse dneve preživlja med knjigami, v Trubarjevem antikvariatu, ki ga je vodila skoraj 30 let. Stanka Golob je dvakratna prejemnica Schwentnerjeve nagrade, dobila pa je tudi številna druga priznanja. Odlikujejo jo strokovno znanje, neizmerna radovednost in občutek za knjigo, ki včasih stoletja potuje s police do police, naposled pa prek antikvariata razveseli novega lastnika. »Ne, knjiga ne bo propadla in bibliofili jo bodo še naprej častili,« je prepričana.


04.01.2020

Lean Kozlar Luigi

Obalni kantavtor Lean Kozlar Luigi, ki je s skupino Gedore na odru spremljal številne glasbene prvake, na primer Aniko Horvat in Slavka Ivančića, vse odločneje stopa po samostojni glasbeni poti. Pred kratkim je izdal svoj drugi album z naslovom Barve.


02.01.2020

dr. Peter Simonič

Je petdesetletnik, ljubitelj športa in glasbe, otroška naveza s folkloro pa ga je popeljala v študij etnologije in sociologije kulture. Na delu v Ljubljani, po Sloveniji in svetu, zaljubljen v Maribor, s katerim povezuje tudi del svojega raziskovalnega dela. Ob vstopu v novo leto bomo govorili o tem, kako kulturni antropolog doživlja slovensko stvarnost. Kritično se odziva na politične in potrošniške zablode, ki namesto aktivnega državljanstva spodbujajo plehkost in potrošništvo. Kaj je srečal v Halozah, zakaj raziskava o novodobnih bralnih navadah Slovencev vzbuja skrb, zakaj močni voditelji prisegajo na šibko razmišljujoče in potrošniško naravnane podanike, se zgodovina res ponavlja kot farsa? O tem, pa tudi o možnostih, ki jih sodobna Slovenija (ne) ponuja, v prvi uri nočnega programa.


Stran 63 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov