Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
Severna Koreja je v očeh javnosti zapisana kot totalitarna država z izjemno izpopolnjenim kultom osebnosti družine Kim. Je najbolj militaristična država na svetu, že več let zapored se uvršča na dno lestvice človekovih pravic. Politične, medijske, gospodarske svobode v državi skorajda ni. Nasprotnike režima pošljejo v posebne oddelke delovnih taborišč, kjer se ukvarjajo s prevzgojo. Ali prihod mladega predsednika Kim Jong Una vseeno napoveduje spremembe in reforme. Kakšna je prihodnost najbolj zaprte in skrivnostne države na svetu in njenih ljudi? O tem bomo govorili po polnoči, ko bo naš gost politolog dr. Bogomil Ferfila. Dr. Ferfila je Severno Korejo obiskal in pred kratkim njej deželi napisal tudi knjigo. Z njim se bo pogovarjal Peter Močnik.
Ne izbira kraja in ne časa. Prisoten je lahko podnevi in ponoči. Lahko nas varuje, ali pa nam zagreni življenje. Strah je čustvo, ki ima veliko obrazov. Ga lahko premagamo sami? Kako nam lahko pri tem pomagajo psihologi? Na nočni obisk prihaja Eva Kovač, psihologinja, ki pomaga in svetuje ljudem s strahovi in fobijami. Že od študija dalje jo privlači tudi športna psihologija. Sodeluje z različnimi športniki, ekipami in trenerji. Z Evo Kovač se bo v Nočnem programu pogovarjal Iztok Konc.
Markanten in močan glas, ki zmore pretresti do kosti, nam pognati skozi žile strast, dramatičnost in melanholijo tanga, nas zazibati v blaženost uspavanke, popeljati skozi otroške izštevanke “… Kdor lovi, ne beži, kdor beži, ne zaspi, kdor se skriva, nič ne najde, le kdor išče, ta vidi vse.” poje Vesna na novi plošči Katalene Enci benci Katalenci, ki je pravkar izšla, pospremljena s predstavo za otroke. Z Vesno Zornik se bo v prvih urah nedelje pogovarjala Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Slovenija je zelo bogata z vodnimi viri in po kakovosti vode presega marsikatere tuje vodne vire. Neverjetne vrednosti in pomembnosti vodnih virov pa se še vedno ne prepoznavamo dovolj. Ne le da je pitna voda vir življenja, voda je lahko tudi zdravilna. Teh učinkov so se včasih zavedali veliko bolj, čeprav si jih naši predniki morda niso znali razložiti. Nocojšnji nočni obiskovalec Primož Hieng, nam bo v oddaji Nočni obisk, predstavil knjigo Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije, ki je pred kratim dobila še drugi del. Kateri vodni viri v Sloveniji so zdravilni in lahko pomagajo lajšati zdravstvene tegobe ter kaj so energijski labirinti in kako hodimo po njih, bomo odkrivali po polnoči. Voditeljica Lea Ogrin.
Minula smučarska sezona je zdaj le še spomin, nova pa seveda narekuje nove cilje. Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja Klemen Kosi - štajerski olimpijec, sicer pa vsestranski slovenski alpski smučarski reprezentant, ki je v minuli sezoni med našimi smučarji osvojil največ točk. Bodo v novi sezoni zanj cilj točke ali čim višje uvrstitve? O svojih željah in ciljih bo Klemen Kosi govoril nekaj po polnoči.
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Nekateri jim pravijo generacija Y, drugi jih imajo za "mlade s problemi". Imenujejo jih tudi Milenijci. Jasno je, da gre za skupino posameznikov, rojeno po letu 1980, za mnoge izgubljeno generacijo, ki jo je zaznamovala nedavna kriza. Če so starejši rodovi razmišljali o nepremičninah in pokojninah, pa današnji tridesetletniki razpravljajo predvsem o prekernem delu in najemninah. Zakaj smo priča takemu pojavu, in ali sploh lahko govorimo o medgeneracijski solidarnosti? O njihovih izkušnjah in razmišljanju se bo s štirimi sogovorniki, ki sodijo v omenjeno generacijo, pogovarjal Marko Rozman.
Mozaik ni samo umetnost, je dosti več kot le to. Je način razmišljanja, način videnja harmonije v urejenem neredu, je poezija v marmorju in steklu," pravi mojster mozaika, Aljaž Vidrajz, ki ga bomo gostili po polnoči. Zase pravi, da je je umetnik po srcu in večni romantik, ki jemlje mozaik kot svojo strast in v njej neizmerno uživa. Košček za koščkom bo po polnoči mojster italijanskega mozaika, Aljaž Vidrajz, ki ga gosti Tadeja Bizilj, tudi prek radijskih valov širil med ljudi to posebno vrsto umetnosti.
Po polnoči bomo gostili Bredo Biščak, prevajalko, tolmačko in moderatorko. Sedmo najbolj prodajano knjigo pri nas v aprilu - Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni, Keitha Lowa, je prevedla prav ona. Med eno izmed zanimivih izkušenj v zadnjem času prišteva tudi tolmačenje 8-urnega pogovora z Borisom Pahorjem v angleški jezik. Angleški prepis pogovora bo namreč služil kot osnova za morebitni BBC-jev dokumentarec o njem, njegovi taboriščni izkušnji in romanu Nekropola. Bredo Biščak, ki bo predstavila svoje delo in svoj vidik razmer, v katerih delujejo literarni prevajalci v Sloveniji, bo gostila voditeljica Anita Urbančič. Besedo ali dve bosta namenili tudi tolmačenju sanj.
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Zdaj mu bo za 65. rojstni dan podarila še en tatu. S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Na nočni obisk smo povabili Staneta Rozmana, profesorja zgodovine in sociologije, direktorja Pokrajinskega muzeja Celje, nekoč vrhunskega atleta, še vedno lastnika državnega rekorda v teku na 10000 metrov. Izhodišče nočnega pogovora bo 70-letnica konca druge svetovne vojne, upor proti okupatorju na Slovenskem ter NOB v povezavi z ideologijo. Profesor Rozman bo spregovoril tudi o nekaterih letošnjih novostih v celjskem Pokrajinskem muzeju. Z njim se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Na nočni obisk prihaja predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Kako pogosto in zakaj si zatiskamo oči pred nasiljem - če ga doživljamo sami ali vidimo v svoji bližini? Kako (si) pomagati, kako zaživeti na novo, ko se vendarle izvijemo iz tega oklepa? Kdo vse nam ob tem lahko stoji ob strani? Nasilje je naučeno vedenje, zato lahko na novo zaživi tudi tisti, ki ga izvaja. Kako? Kaj pa starševsko nasilje nad mladostniki, kjer je treba, kot pogosto rečemo, tako in tako "vse na silo"? Vsa ta vprašanja ji bomo zastavili in še kakšno. Vabljeni v družbo Prvega drevi nekaj po polnoči. Katjo Zabukovec Kerin je k pogovoru povabila Tina Kralj.
Zdrava in uravnotežena prehrana je za življenje pomembna, a v zadnjem času se zdi, da posamezniki tej temi posvečajo vse preveč pozornosti, ki lahko pripelje tudi do obsedenosti. Nočni gost bo prof. ddr. Marjan Simčič, izredni profesor prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je degustator pri ocenjevanju in določanju kakovosti izdelkov rastlinskega porekla, član Italijanskega združenja živilskih tehnologov in Sadjarskega društva Slovenije. V Nočnem programu, ki ga pripravlja Ana Skrt, tudi o tem, kako nevarni so aditivi v prehrani, kakšna je resnica o sladkorju in zakaj je vedno več ljudi preobčutljivih na določeno živilo.
Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.
V nočnem programu bomo predstavili zgodbo tem, kako je ameriški nogomet oziroma različica tega športa, prišla na Primorsko. V Ajdovščini so namreč že nekaj časa bogatejši za še novo športno zvrst in seveda tudi za športno ekipo. Gre za Flag football in za ekipo Gladiators Ajdovščina. V zadnjih letih se ta športna zvrst z naglico širi po stari celini, tekmovanja pa postajajo iz leta v leto bolj resna tudi v Sloveniji. Flag football je podoben ameriškemu nogometu, vendar zastavice, ki fantom plapolajo okrog ledij, postavljajo nova vprašanja o značilnostih igre. Več o tem pa nekaj po polnoči, ko bo z vami, v družbi gladiatorjev, Boštjan Simčič.
Gostja Nočnega obiska je bila Breda Krašna, ki se bori za pravice žensk, še posebno otrok. Je generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije. Že od nekdaj rada pomaga ljudem, krvodajalstvo in prostovoljstvo sta v njenem življenju samoumevna. Rezultat njenega dela so bile tudi dobrodelne akcije zbiranja denarja za nakup mamografa, ultrazvoka srca za otroke in odrasle ter druge opreme v izolski bolnišnici. Še posebno živi za otroke iz socialno ogroženih družin. »Vsakomur je treba prisluhniti in ga spodbuditi.« razlaga. Zavzema se za to, da bi z akcijo Pomežik soncu ZPMS čim več otrok peljala na morje. Ko se Breda Krašna za nekaj odloči, to naredi s srcem. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.
Po polnoči bomo spregovorili o društvu “Namesto pike vejica”, ki združuje starše, sorodnike in prijatelje otrok, ki imajo najrazličnejše težave v razvoju, predvsem v gibanju. Na nočni obisk prihajata Sonja Kerhe, predstavnica staršev in mamica 16-letnega sina Reneja ter nevrofizioterapevtka, Petra Timošenko. K poslušanju vabi Jasmina Bauman.
Sredin Nočni obisk bo v znamenju potovanj, fotografije in glasbe. Vsa ta področja namreč zaznamujejo tokratnega gosta, Mateja Megliča, ki bo voditelju Juretu Čepinu brez dvoma postregel s kopico zgodb in anekdot. Kako se je znašel na dobrodelni odpravi v več tisoč kilometrov oddaljeno prestolnico Mongolije, zakaj je krajinsko zamenjal za poročno fotografijo in na katere instrumente zna zaigrati, boste izvedeli nekaj minut čez polnoč.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov