Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
Zgodilo se je v zadnjih avgustovskih dneh pred natanko 50 leti. Na otoku Wight v Rokavskem prelivu je leto po znamenitem Woodstocku potekal glasbeni festival, ki velja za enega največjih rokovskih dogodkov vseh časov. Sedemsto tisoč hipijev in vseh vrst frikov pod odrom, ki je bil svobodna tribuna, na njem pa Jimi Hendrix, Jethro Tull, Joan Baez, Leonard Cohen, The Doors, Miles Davis, Gilberto Gil, The Moody Blues in številni drugi. Šestdnevni praznik glasbe in miru je hkrati pomenil začetek zatona hipijevske subkulture Med peščico Slovencev, ki bi jih lahko prešteli na prste ene roke, se je festivala udeležil tudi publicist Jože Rozman. Pred 50 leti je na avtoštop odšel na britanski otoček, ki se je za nekaj dni iz poštirkane dopustniške oaze spremenil v glasbeni in mirovniški center sveta, z nedelje na ponedeljek pa Jože Rozman prihaja na nočni obisk. Na Prvem bo spomine z njim obujal Bojan Leskovec.
Prve minute zadnje avgustovske nedelje, ki pomeni tudi zkonec poletnih počitnic, bomo izkoristili za obujanje počitniških spominov in turističnih izkušenj »kot so nekoč bile«. Od prenatrpanih majhnih avtomobilov, v katere se je poleg vsega potrebnega stlačila še petčlanska družina, pa postankov na poti ob cestah proti morju, ki seveda niso bile takšne kot danes. In obveznega ocvrtega mesa - za malico. Gotovo imate tudi vi v zalogi kakšno zgodbo in anekdoto. Pri tem se bomo spomnili na razstavo, ki so jo pred nekaj leti pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in se s prof. dr. Ljubico Knežević Cvelbar z ljubljanske ekonomske fakultete pogovarjali o zgodovini turizma pri nas. Veseli bomo vaših spominskih počitniških razglednic. Z lepimi pozdravi v nedeljo kmalu po polnoči! Pripravlja: Mojca Delač.
Kmalu bo minilo leto dni, odkar je Slovenija brez letalskega prevoznik, Adrie Airways. V tem času je bilo veliko povedanega in napisanega o vzrokih in posledicah odločitve o stečaju družbe. Morda je še najbolj prizadel prav pilote in o tem, kako ohranjajo stik s svojim poklicem, s kakšnimi izzivi se soočajo pri ohranjanju letalskih dovoljenj in pooblastil, pa tudi o stanju letalskega prometa v času koronakrize, nam bo v nočnem obisku pripovedoval prometni pilot Primož Jovanović iz Ajdovščine. Na klepet ga je povabil Sandi Škvarč.
Kakšna je vojska danes in kakšna je bila z gledišča posameznika vojska nekoč? Bi bilo dobro mlada dekleta in fante spet pošiljati na služenje vojaščine ali je prav, da se za kariero vojaka odločajo sami? Kakšna je sploh vloga vojske leta 2020 in kakšne naj bodo naloge, ki jih opravlja? Takoj po polnoči bo radijski eter z vami živo o tej temi delil voditelj Jure K. Čokl.
Z nami bo naš nekoč vrhunski predstavnik v daljinskem plavanju Rok Kerin. Predstavil bo svojo plavalno akademijo, govoril o užitkih in pasteh plavanja in povedal, zakaj je zanimanje za daljinsko plavanje pri nas še vedno skromno. Govorili bomo tudi o utopitvah, kako se preventivno ubraniti tovrstnih nesreč, o tehnikah samo-reševanja in učenju najmlajših za varno in odgovorno gibanje v vodi. Pripravlja Teodor Bostič.
Začnimo nov teden in pojdimo novim zmagam naproti z nasmehom. "Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, pa ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, jim pravijo graščine. Ime je vasi Butale." Tako je Fran Milčinski začel pred sto tremi leti napisano pripovedko o Butalcih, knjigo, ki naj bi jo vsi brali, ki jo bolj ali manj vsi poznamo, toda nočemo si priznati, da nas je malo tudi napisala. Nas še piše? Voditeljica Lucija Grm vas bo z odlomki iz nje vabila h klepetu o tem vprašanju.
Postavitev družine je terapevtska metoda, ki temelji na tem, da je uspešna šele takrat, ko je posameznik v slogi in soglasju s svojimi starši. Ko prizna in sprejme starše in ko od njih z vso ljubeznijo vzame življenje, je potem tudi kot posameznik najbolje pripravljen na vse, kar ga čaka v življenju, saj ima korenine, ki mu dajejo moč. To je najpomembnejše načelo brezpogojne ljubezni do staršev. Utemeljitelj oziroma začetnik metode postavitve družine je nemški duhovnik, filozof in psihoterapevt Bert Hellinger (1925-2019), ki je svojo življenjsko zgodbo (dvajset let je kot misijonar preživel tudi med Zuluji v Afriki), kompleksno znanje in izkušnje združil v povsem svojstveno metodo, ki jo težko zapremo v katerikoli predal psihoterapevtskih praks, saj v marsičem presega spoznanja in okvire današnje znanosti. V Slovenijo je metodo postavitve družine leta 2002 pripeljal Hellingerjev učenec in sodelavec Matej Škufca. Postavil ji je temelje pri nas in hkrati razvil svoj edinstven način dela v podjetju Korenine in krila. Je tudi ustanovitelj 1. Inštituta za fenomenološke terapije v Sloveniji. Pridružite se Mateju Škufca in voditeljici Liani Buršič v nocojšnjem pogovoru, ki se bo dotikal naših korenin. Tam smo vsi najbolj občutljivi in ranjeni, a imamo hkrati ravno pri koreninah največ možnosti za celjenje in (od)rešitev.
V nočnem programu nas bo obiskal Alan Goljevšček, voznik brezpilotnih letalnikov, dobitnik srebra na svetovnem prvenstvu v dvoranskem akrobatskem letenju z modeli. Alan je strast do letenja uresničil z razvojem lastnih letalnikov, poleg svojih inovativnih načrtov nam bo predstavil tudi svoje poglede na pravno ureditev tovrstnega področja pri nas. Pred mikrofon ga je povabil Blaž Maljevac.
V nočnem programu nas bo obiskal Alan Goljevšček, voznik brezpilotnih letalnikov, dobitnik srebra na svetovnem prvenstvu v dvoranskem akrobatskem letenju z modeli. Alan je strast do letenja uresničil z razvojem lastnih letalnikov, poleg svojih inovativnih načrtov nam bo predstavil tudi svoje poglede na pravno ureditev tovrstnega področja pri nas. Pred mikrofon ga je povabil Blaž Maljevac.
Ostrava, Brno; pomislili boste – manjka še Praga. Pa ne drži! Na življenjski in službeni poti naše nočne gostje manjka – Ljubljana! Čehinja Jana Šnytova namreč že petnajst let živi in dela v Ljubljani. Doktorica znanosti na Filozofski fakulteti predava češko književnost, prevaja, organizira dogodke in literarne večere. V Sloveniji je ostala zaradi ljubezni do službe, do družine in poezije. In ja, profesorica Šnytova je ljubiteljica piva. Več pa v živo v noči s četrtka na petek. Jano Šnytovo je na Nočni obisk povabil Iztok Konc. Foto: osebni arhiv
Na nočni obisk se tokrat odpravljamo na kmetijo Hecl, kmetijo v okolici Maribora, ki ima bogato tradicijo – obstaja od leta 1850. Naš gostitelj bo Peter Hecl, ki s soprogo Martino od leta 1996 nadaljuje tradicijo. Govorili bomo o izrednem pomenu lokalnih proizvodov in samooskrbi v današnjem času. Heclovi so znani po proizvodnji domačih mlečnih izdelkov, predvsem sirov in jogurtov. Zagotovo pa ne bo manjkal tudi namig za pripravo teh jedi doma. Pripravlja Robert Zajšek.
Raziskovalec, ki nas strokovno, suvereno, a tudi duhovito sproščeno vodi skozi pokrajine našega jezika. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in jezikovne rabe, avtor slovenskih slovnic za osnovne in srednje šole in urednik portala Fran, ima rad slovnice, literaturo in glasbo. Ko piše o jeziku za širšo javnost, svoja razmišljanja preplete s številnimi področji, jih začini z anekdotami in zgodbami, ki pritegnejo. Ob prebiranju zbirke njegovih kolumen Kozmologija, ki je letos izšla pri založbi Goga, ni nobenega dvoma, da jezik prežema naša življenja na vseh ravneh. Jezika ne moremo ljubiti, če se ga bojimo, in tudi skrb za jezik se lahko sprevrže v pretirano iskanje napak in izključevanje, je prepričan Kozma Ahačič, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
17.avgusta praznujemo dan priključitve Prekmurja matičnemu narodu, zato bomo že prve minute prazničnega dne namenili seveda Prekmurju. Tudi z vašo pomočjo bomo z žlahtno besedo prekmurskih pesnikov in pisateljev, melanholično glasbo prekmurskih glasbenikov in sočno kulinariko odkrivali lepote tega konca Slovenije. Pripravlja Lucija Grm.
Čudni časi so in čudno poletje. Ampak morje in sonce še imamo, nočno radijsko družbo pa tudi. Mojca vas vabi k poslušanju in k telefonu. Ob šalah in novih stvareh, ki so se vam zgodile do sredine avgusta vam bo prebrala še ljudsko pravljico, ki jo je poslal Vilibald, z naslovom Moja jetra nazaj.
Na nočni obisk prihaja Maja Bavdaž Gross, ki je že 35 zapisana lutkarstvu. V magičnost lutkovnega gledališča se je zagledala že v otroštvu. Danes jo poznamo zlasti kot umetniško vodjo in producentko večine projektov Mednarodnega centra lutkovne umetnosti v Kopru, kot so PUF festival, Etno Histeria, Festival Plavajoči grad in drugih, ki tudi letos, kljub koronačasom, navdušujejo obiskovalce. Gosti jo Neva Zajc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk se bomo podali po 90-tih stopnicah, 15 metrov pod zemljo. Obiskali bomo skrivnostne rove pod tovarno TAM, kjer so Nemci v strahu pred zavezniškimi napadi leta 1943 začeli graditi podzemne hodnike, v katere so namestili stroje, prostore za delavce in vso potrebno napeljavo za nemoteno delo tovarne. V Coni Tezno so leta 2017 začeli z vodenimi ogledi najbolj zanimivega dela rovov, kamor se bo med zgodbe pretekosti, v temo, z vodičko Jano Voršič podal Robert Zajšek.
S svojimi besedili se vpisuje v svežo, vznemirljivo dramsko pisavo najmlajše generacije. Junija so na Mali sceni MGL zaživele njegove Žalostinke. Fragmentarno strukturirana drama življenjskih zgodb ljudi, ki se naključno znajdejo v lokalu. Skozi raztrgane, absurdne dialoge, se odpirajo tabuizirane teme našega sveta, kjer se tudi žalosti ne spodobi javno izražati. Pisanje in praktična dramaturgija nista edini področji umetnosti, ki ju raziskuje. Študiju dramaturgije in scenskih umetnosti je dodal še študij režije, ustvarja tudi glasbo. Jernej Potočan bo nočni gost Nade Vodušek.
Vsi se radi pogovarjamo. Tudi ponoči. Še lepše se je pogovarjati o lepih stvareh, z lepimi besedami. Dober dan ali dober večer. Sreča ali veselje. Rumena, modra ali rdeča. Katera je beseda, ki vam nariše nasmeh na obraz? In katera je tista, ki jo najpogosteje namenite drugim, da jim polepšate dan? Vaše odgovore in predvsem zgodbe, ki se skrivajo za lepimi besedami, bo pozorno spremljal Sandi Horvat.
Na nočni obisk smo povabili orientalski plesalki Anejo in Nastjo Črnigoj. Najbrž boste hitro ugotovili, da sta Aneja in Nastja dvojčici. Plešeta že 14 let in v tem času sta postali državni prvakinji v Sloveniji in Italiji, kjer tudi trenirata, lani v Grčiji pa še evropski prvakinji. Orientalski ples pa ne zahteva samo natančnih plesnih gibov in premikanja telesa, ampak poznavanje kulture in folklore držav, od koder prihaja, torej orienta. Boštjan Simčič bo v nočnem programu klepetal z mladima plesalkama in seveda se ne bo izognil vprašanju, če ju kdaj zamenjajo.
Neveljaven email naslov