Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nogometni sodnici Aleksandra Česen in Petra Bombek

29.06.2016


Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih  FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.

Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.

Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.

Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata  z lepimi občutki.

“Sem z Gorenjske,  kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.

Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”

V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane.  Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.

“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.

Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.

Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.

Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.

Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.

 


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nogometni sodnici Aleksandra Česen in Petra Bombek

29.06.2016


Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih  FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.

Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.

Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.

Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata  z lepimi občutki.

“Sem z Gorenjske,  kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.

Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”

V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane.  Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.

“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.

Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.

Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.

Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.

Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.

 


17.06.2020

Irena Tomažin Zagoričnik

Prodira v njegovo teksturo, v njegovo kost in drobovje. Sliši ga v telesu, širi v prostoru. Osvobojen, pogumen, skoraj otipljiv. Glas v svoji prvinski prisotnosti. Pevka, plesalka, performerka in pedagoginja Irena Z. Tomažin se z glasom in gibom premika med gibalno-gledališkimi predstavami in ustvarjanjem eksperimentalne improvizirane glasbe. Umetnico je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


15.06.2020

Hana Markočič in Marko Šopar

»Svet ni črno-bel, ni samo negativen in ni samo pozitiven, cela paleta barvitih doživetij je v njem« razmišlja Hana Markočič, študentka drugega letnika psihologije o tem, zakaj se je odločila za ta študij. Hana je vodja projekta Kako si? v okviru katerega naslavljajo različne teme s področja duševnega zdravja. Od samopodobe do organizacije prostega časa in seveda iskrenega pogovora o tem, kako se zares počutimo. V studiu se nam bo na nočnem pogovoru o aktivnostih, izzivih in vprašanjih sodobnega časa za psihologijo, duševno zdravje in mlade pridružil tudi Marko Šopar, študent 1. letnika magistrske stopnje psihologije in predsednik Društva študentov psihologije Slovenije. Društvo je na različnih področjih aktivno že vrsto let, svet pa seveda odpira številna vprašanja za bodoče psihologe. Hano Markočič in Marka Šoparja je na nočni klepet povabila Mojca Delač.


14.06.2020

Jana Bauer

Letošnjo nagrado desetnica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja, je za delo Ding dong zgodbe prejela Jana Bauer. Pisateljica in urednica piše fantastično prozo za otroke, trikrat je že bila nominirana za nagrado večernica, dvakrat za desetnico, prevodi njenih del so izšli v Veliki Britaniji, na Hrvaške, na Poljskem, v Španiji, Litvi, Turčiji, Nemčiji, Srbiji in na Islandiji. O pomenu pisanja in branja, o otroški literaturi, o idejah za mladinske zgodbe, o nagradah in prevodih in še čem se bo z Jano Bauer na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


13.06.2020

Zoran Jovičić

Zoran Jovičić je športnik, rojen v Tuzli, ki zdaj že skorajda 30 let živi v Sloveniji, kamor je kot otrok prišel k stricu na počitnice. Kmalu zatem je v Bosni in Hercegovini začela divjati vojna vihra in njegov domači kraj je postal Koper. Nekaj drobcev tudi iz tega dela njegove življenjske poti nam bo pojasnil, pred leti eden najboljših levo-krilnih rokometašev na svetu, ki je s slovensko izbrano vrsto dvakrat nastopil na olimpijskih igrah, bil z njo leta 2004 tudi evropski podprvak, dandanes pa je uspešen rokometni trener. Pred mikrofon ga je povabil Iztok Novak Easy.


12.06.2020

Dejan Vunjak

Glasba, zabava, smeh, sproščenost – besede, ki jih zlahka pripišemo gostu tokratnega Nočnega obiska. S četrtka na petek bomo v nočnem programu v živo gostili Dejana Vunjaka. Glasbenik ima že več tisoč oboževalk in oboževalcev in že več milijonov ogledov na spletu ter klikov na družbenih omrežjih. Njegovi prejšnji nastopi so bili razprodani in mnogi že komaj čakajo na začetek letošnje sezone koncertov, praznovanj in veselic. »Čist' mejčken, Limonada, Če mam pa tebe« so trije Dejanovi hiti, za katerimi stojijo njegove osebne zgodbe. Katere? Izvedeli boste v nočnem pogovoru, na katerega je Dejana Vunjaka povabil Iztok Konc.


11.06.2020

Anita Kovačič Čelofiga

Gostja po polnoči bo Anita Kovačič Čelofiga, predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi - društvo letos praznuje 30-letnico delovanja, jubilej pa bodo zaznamovali tudi z izdajo prvega celostnega učbenika za odnose z javnostmi v slovenskem jeziku.


10.06.2020

Matej Kejžar

Živi v Bruslju, ustvarja in pleše povsod. Vsako leto vsaj enkrat tudi v Ljubljani na mednarodnem festivalu Pajek, ki je na njegovo pobudo nastal pred desetimi leti. Plesalec, ki se je izobraževal v Amsterdamu, Bruslju in New Yorku, se gibal skozi koreografije slavnih imen sodobnega plesa, ustvaril številne lastne plesne predstave, s katerimi je gostoval po vsem svetu, verjame v ples kot individualni jezik, ki obstaja brez koreografije. Kritičen, radikalen in nujen gib. Mateja Kejžarja je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


08.06.2020

V družbi Lucije Grm

Poslušalke in poslušalci ste že večkrat dokazali, da Slovenci nismo samo narod pevcev, temveč tudi pesnikov. Zato naj bo ta noč noč verzov. V družbo vas vabi Lucija Grm.


07.06.2020

Stari dobri časi

Stari dobri časi. Kolikokrat slišimo te besede in se takoj spet počutimo bolje. Ampak, zakaj? Kaj so za vas stari dobri časi? Kaj vas spominja nanje? Morda so se nam le zdeli tako zelo dobri? Bi vam bilo prav, če bi se vrnili, ali pa bi bil to v resnici korak nazaj? Nočni voditelj Jure K. Čokl vas to noč v živo na telefonski številki 01/475 22 22 vabi v stare dobre čase. Tudi z glasbo!


06.06.2020

Luana Malec

Pred dvaindvajsetimi leti se je Luana Malec, bibliotekarka in vodja službe za izvajanje območnih nalog v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, podala v svet knjižničarske stroke. Sprva je povezanost med knjižnico in lokalnim okoljem ter pomen stika z uporabniki spoznala kot vodja potujoče knjižnice. Na bibliobus, ki prinaša knjižna dela v različne odročne kraje istrskega podeželja, v zadnjih letih pa tudi na Tržaško in v hrvaško Istro, jo že od začetka vežejo lepi spomini. Med drugim je v okviru vodenja programa dejavnosti splošne knjižnice za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih vzpostavila sistem ene članarine med knjižnicami v Kopru, Trstu, Umagu in Poreču, sodelovala je pri vzpostavitvi regijskega spletnega biografskega leksikona »Primorci.si«, pri oblikovanju projekta »Rastemo z e-viri« v okviru primorskih knjižnic, ki je prerasel v nacionalni projekt na področju informacijskega opismenjevanja, njen najodmevnejši projekt pa je inovativen in danes zelo uspešen portal »Dobreknjige.si«. Luana Malec, ki je tudi lanska nagrajenka Čopove diplome – najvišjega priznanja za izjemne dosežke na področju knjižničarstva, bo gostja v nočnem programu. Z njo se bo pogovarjala Tjaša Lotrič.


05.06.2020

Branko Jordan

Branko Jordan, gledališki igralec, profesor dramske igre na AGRFT ter soustanovitelj in član igralskega kolektiva Beton Ltd. je eden tistih ustvarjalcev, ki nenehno potuje na premici med vlogami v repertoarnih gledališčih in kritičnim raziskovanjem ter odzivanjem na aktualno družbeno realnost v neodvisnih avtorskih predstavah kolektiva Beton Ltd., ki letos obeležuje deseto obletnico ustvarjanja. Njihova zadnja predstava Mahlzeit je s pomenljivo in preroško sporočilnostjo svojo premiero doživela tik pred svetovno pandemijo. Branka Jordana je pred mikrofon povabila Martina Černe.


04.06.2020

Mea Valens

Mea Valens je magistrica literarnih ved, pisateljica, esejistka, prevajalka, lektorica, popotnica, podjetnica in vlogerka, ki obožuje sončne zahode, sprehode, rock glasbo in izzive življenja. Na klepet jo je povabil Robert Zajšek.


03.06.2020

Črt Butul

Pri štirinajstih letih je postal najmlajši ljubiteljski sommelier. A ena od njegovih največjih strasti je kuhanje. Kuhal je že širom širom sveta. Pri devetnajstih na prestižni jahti, pa v restavraciji z Michelinovo zvezdico v Švici, na Šrilanki. S svojim novim pojektom Pri meni klub osvaja Ljubljano, Amsterdam, Berlin. Vedno pa se vrača domov, na domačijo Butul, kjer je kot otrok skuhal svojo prvo rižoto. Kuhanje obožuje, a zanima ga še mnogo drugih stvari, ki jih smelo povezuje. Radovednost ga žene v vedno nove izzive. Črt Butul bo gost Nade Vodušek.


01.06.2020

Nočni program z Lucijo

V nočnem plavamo po morju poezije, ki je balzam za dušo, če si le vzamemo čas zanjo. Torej, vzemite si čas, pobrskajte po svoji najljubši poeziji in jo razkrite v Nočni. Z vami – Lucija Grm.


31.05.2020

Igor E. Bergant

Na Nočni obisk prihaja Igor E. Bergant, obraz in glas Televizije Slovenija. Novinarstvo in šport sta mu bila položena že v zibko. Na televiziji se je uveljavil kot športni novinar in iskriv komentator. Zadnja leta je eden od voditeljev večkrat nagrajene informativne oddaje Odmevi. Igor E. Bergant je razgledan izpraševalec in spoštljiv sogovornik. George Orwell je nekoč rekel, da je novinarstvo pisanje o tem, o čemer drugi nočejo, da bi se vedelo – vse drugo pa so odnosi z javnostjo. Kaj na to poreče Igor E. Bergant, poslušajte v noči s sobote na nedeljo. Foto: RTVSLO


30.05.2020

Dr.Jože Bavcon in dr.Blanka Ravnjak

Ste se že kdaj povzpeli na koprski zvonik? Od tam lahko opazujete številne koprske vrtove. O tem in o 210-letnici Botaničnega vrta v Ljubljani in botaniki nasploh bo govora v prvi uri nočnega programa. Naša gosta bosta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak, ki skupaj že vrsto let vodita Botanični vrt Univerze v Ljubljani. V sobotno jutro vas popelje voditeljica Smilja Baranja.


29.05.2020

Uroš Planinc

Uroš Planinc je že leta 2006 zašel na samostojno glasbeno pot. Z UPG - Uroš Planinc Group je izdal dva instrumentalna albuma, ki predstavljata edinstvena izdelka v slovenskem glasbenem prostoru. Leta je 2009 je bil v tujini izbran za najboljšega kitarista, leta 2012 pa je postal eden redkih Slovencev, ki ga je svetovno znano podjetje Magneto guitars urvrstilo med svoje artiste, kar ga postavlja ob bok kitaristom svetovnega slovesa, kot so ERIC GALES, ANDY G JONES, ANDY GILL. Uroš Planinc. Roker. Kitarist. Glasbenik. Smučar. Inženir z umetniško dušo in nočni gost voditeljice Tadeja Bizilj.


28.05.2020

Jože Vidovič

Mariborski urar Jože Vidovič že v četrti generaciji nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je leta 1876 začel njegov prastric. Čeprav ta poklic spada med tiste, na katere počasi pozabljamo, mu dela in izzivov ne zmanjka. Pravi, da bodo ure obstajale, dokler bo tekel čas. Včasih so bile bolj ali manj pripomoček, danes pa so neke vrste statusni simbol. Na klepet, prepleten z zgodovino in sedanjostjo, ga je povabil Robert Zajšek.


27.05.2020

Kaj narediti z vavčerjem za turistične storitve?

Kmalu bomo vsi državljanke in državljani Republike Slovenije dobili vavčerje, s katerimi bomo lahko plačali določene turistične storitve. Kaj boste z vavčerjem naredili vi? Komu bi ga, če bi ga lahko, podarili? Kaj naj naredijo tisti, ki bi ga z veseljem porabili, pa si ne morejo privoščiti niti plačanih položnic? Takoj po polnoči voditelj Jure K. Čokl v živo na telefonski številki 01/475 22 22 s poslušalkami in poslušalci rešuje turistično socialne zagate, ki bi jih lahko povzročil 200 EUR vreden kos papirja.


26.05.2020

dr.Jure Leskovec

Časovne in krajevne razdalje preči tudi digitalna tehnologija. Te se s pridom poslužujejo tudi v Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji, kjer je v odboru direktorjev tudi prof. dr. Jure Leskovec, profesor računalništva na sloviti Univerzi Stanford v Kaliforniji. Seveda je svetovna pandemija posegla tudi v njihove načrte in aktivnosti, a zmotili bi se, če bi mislili, da v ASEFu ne delajo s polno paro tudi v tem času.


Stran 57 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov