Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
Pokrajinski muzej Maribor, osrednja muzejska ustanova v mestu ob Dravi, v letu 2018 zaznamuje 115 let obstoja in delovanja. Kaj v tem muzeju pripravljajo ob tem jubileju, s katerimi dogodki in prireditvami bodo zaznamovali to leto, pa tudi o zgodovinski poti muzeja, njegovih zbirkah, stalnih razstavah in dejavnostih bo po polnoči spregovorila direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor, dr. Mirjana Koren. Z njo se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zgornji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča se v teh dneh po odru preganjajo Pošasti. Zadnja predstava, ki jo je režiral. Za njim jih je že več kot sto. Žanrsko raznolikih, a s prepoznavnim avtorskim podpisom. Četudi dolg, bi bil nočni pogovor hudo prekratek, če bi se hotela sprehoditi skozi vse. Pa tudi, kdo bi hodil nazaj, pravi Vito. Ne preštevanje, ampak pogovor v živo, tukaj in zdaj, aktualne misli o aktualnih rečeh bodo merile nočne minute. Z Vitom Tauferjem se bo pogovarjala Nada Vodušek.
Direktor fotografije je eden manj prepoznavnih poklicev filmske industrije pri nas. Mnogi ga enačijo s kamermanom oziroma snemalcem. V bistvu pa gre za enega glavnih avtorjev avdiovizualnega dela, pripovedovalca zgodbe in tako je tudi skoraj najpomembnejši člen pri ustvarjanju filma. Lev Predan Kowarski je trenutno eden najboljših direktorjev fotografije mlajše generacije pri nas. Čeprav je šele na začetku svoje filmske poti, se je že podpisal pod več kot trideset celovečernih in kratkih igranih filmov, dokumentarnih filmov in videospotov. O vlogi in značilnostih direktorja fotografije se bo nekaj minut po polnoči z njim pogovarjal Marko Rozman.
Fotoklub Žarek iz Sežane deluje 25 let. Jubilej so obeležili z odprtjem fotorazstave Arhitektura, ki predstavlja izbor 15 članov z različnimi motivi fasad, stopnic, odsevov in drugih arhitekturnih elementov. V studiu se nam bosta pridružila trenutni in dolgoletni predsednik fotokluba, Igor Petaros in Jadran Čeh. Del pogovora bomo namenili tudi pomenu ljubiteljske fotografske umetnosti za območje Krasa in Brkinov ter vplivu digitalne tehnologije. K poslušanju vabi Janja Novoselc.
Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa sta že dobro uigran par, ki deluje v sožitju tako v glasbi kot tudi zasebno. Združila ju je ljubezen do glasbe, ki jo skupaj le še nadgrajujeta – pišeta besedila in melodije, lani so Ognjeni muzikanti z njuno pesmijo slavili na festivalu Slovenska polka in valček, izdala pa sta tudi svoja prva singla. Čez en teden je pred njima nov velik izziv – v vlogi Pepelke in njenega princa bosta v Kulturnem domu Radomlje nastopila v novem muzikalu Pepelka. O svojem glasbenem in gledališkem ustvarjanju bosta Uroš in Tjaša več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Ker namenjamo mediji vse preveč časa in prostora zgodbam s slabim prizvokom, smo se odločili, da vam (še vedno) na začetku leta tudi v nočnem programu ponudimo v poslušanje izbor pozitivnih zgodb, ki smo jih na Radiu Maribor zbrali v letu 2017. Nastalo jih okoli 50, za to noč smo jih izbrali 10 in jih bomo nanizali med polnočjo in drugo uro zjutraj.
"Ne moški, spremenile so se ženske," ugotavlja sociolog Ivan Bernik, ki je eden največjih strokovnjakov na področju spolnosti v Sloveniji. Povedano podpirata podatka, iz katerih razberemo dve stvari: pri nas imajo ženske prvi spolni odnos prej kot moški, kar polovico žensk pa erotično privlačijo tudi osebe istega spola. Prof. Bernik nam bo v nočnem pogovoru razkril podrobnosti o spolnem in intimnem življenju v Sloveniji. Kaj se dejansko dogaja za vrati naših spalnic? O čem fantaziramo in kaj pričakujemo? Ali so naše zveze monogamne ali odprte tudi za druge spolne partnerje? Kako velika je želja po eksperimentiranju? Prisluhnite nam v noči s torka na sredo. Z dr. Ivanom Bernikom se bo pogovarjal Iztok Konc
Noč iz nedelje na ponedeljek nas bo popeljala na šrilanške plaže. Tja nas bosta s svojimi zgodbami pospremila Tatjana in Mitja Butul, ki toplejšo polovico leta preživita na svoji primorski domačiji, mrzlo polovico leta pa v njunem drugem domu na otoški državi v Indijskem oceanu. Letos sta odhod v Azijo malce zamaknila, zato ju bo pot pred tem pripeljala še v ljubljanski studio. Prek radijskih valov vas bomo najprej peljali na sprehod po nasadu oljk na Manžanu, nato pa še v nasade ananasa, cimeta in belega čaja na Šrilanko. O šrilanški kulturi ter običajih in o umetnosti povezovanja naše kulinarike s šrilanško, po polnoči v družbi Darja Pograjc.
Verjetno ni nič čudnega, da se je dr. Peter J. Verovšek odločil za študij politologije in mednarodnih odnosov, saj so slednji pustili močan pečat v njegovi zgodbi in zgodbi njegove družine. Rodil se je v ZDA slovenskim staršem, mednarodno maturo opravil v Ljubljani, nato študij znova nadaljeval čez lužo, doktoriral na Univerzi Yale, tri leta predaval na Harvardu, zdaj pa se je spet vrnil na staro celino, kjer živi in predava v Sheffieldu v Veliki Britaniji. Od zgodovinskega spomina do EU in Brexita, od tranzicijske pravičnosti do črnega pasu v brazilskem jiu- jitsu. Dr. Petra Verovška vse to izredno zanima in vsem tem ga bo povprašala Mojca Delač, ki ga je povabila na naš nedeljski nočni obisk.
Na nočni obisk pride Ines Paravan, profesorica pedagogike, certificirana psihoterapevtka transakcijske analize, mediatorka. Je tudi pevka in popotnica. Kot sama pravi, si prizadeva za ohranjanje radovednosti, kritičnega uma in radosti v življenju. Obožuje horizonte v glavi in naravi, je še namignila gostiteljici, Barbari Kampos.
Bernarda Škrabar je po izobrazbi magistra varstvoslovja, podeljen ji je bil tudi naziv ambasadorka znanj, že 11 let pa dela v detektivskem poklicu, ki je bil zanjo ljubezen na prvi pogled. O sebi pravi, da je samosvoja upornica, ki ne mara povprečja. Njen vzornik je Allan Pinkerton, detektiv, ki je v 19. stoletju ubral neodvisno pot, v svojih vrstah pa imel tudi kar nekaj žensk, in to v obdobju, ko še niso imele niti volilne pravice. Bernarda proučuje detektivsko dejavnost in se trudi za njen razvoj, zato je lansko leto prvič v zgodovini naše države gostila profesionalne tuje detektive ene najmočnejših detektivskih organizacij na svetu in nas postavila na svetovni zemljevid detektivov. Na nočni obisk je Bernardo Škrabar povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Prvi nočni program novega leta s totega konca bomo polepšali s poznanim in prepoznavnim glasbenikom in pevcem IVOM MOJZERJEM. Ob koncu starega leta je presenetil z avtobiografijo in istoimensko novo zgoščenko »Srečen je, kdor zares živi«. Na nočno predstavitev slovenske in tudi štajerske žive legende ga je povabil voditelj nočnega programa Zoran Turk.
Rokavička, izgubljena v snegu. V njej se stiskajo in spijo živali. Lisica na zasneženi jasi. Taščica v rdečih škorenjcih … Veliko pravljičnih likov so že upodobili njeni čopiči in čisto vsak je nekaj posebnega. Živali riše raje kot ljudi. Četudi se je spočetka skorajda upirala talentu, ki ji je bil položen v zibko in si želela postati balerina, so danes ilustracije njeno življenje. Ne razglablja preveč o njihovih skritih pomenih, o podtonih in sporočilih, ki jih nosijo pravljice. Ideje, ki se oplajajo od vsepovsod, tudi iz čisto vsakdanjih življenjskih prigod, rada čim prej prenese na papir. Hano Stupica je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V Nočnem programu ste v letu 2017 slišali veliko zanimivih zgodb ljudi. Prek 300 smo jih gostili v živo, kot temu rečemo radijci. Leto zaokrožujemo s prav posebno zgodbo. Zgodbo za dva: Polono in Jona. Življenjski poti sta se prekrižali in nastala je tudi radijska igra, ki govori o resnični zgodbi najstnika v rejništvu. Povod za igro so bili dnevniški zapiski, ki jih je pisala Polona Ramšak, gostja Darje Groznik v zadnji noči starega leta.
Skupino Ano ur’co al’ pej dvej sestavljata vokalni kvartet in instrumentalni trio. Posebnost zamejskega ansambla je ta, da igra predvsem slovenske tržaške narodne ali ponarodele pesmi. Nastopajo v slovenskih tržaških narodnih nošah in tudi tako vrednotijo ljudsko izročilo. Skupina je sodelovala na različnih glasbenih festivalih v Sloveniji z odličnimi uvrstitvami, udeležuje se tudi kulturnih prireditev v Italiji in Avstriji. Beležijo 20-letnico delovanja in ob tej priložnosti je Smilja Baranja k pogovoru povabila vodjo skupine, Igorja Košuto.
Prazniki so čas veselja in zabav, ki si jih lahko popestrimo tudi s pripravo okusnih koktajlov. V noči na petek boste v oddaji Nočni obisk spoznali enega izmed najbolj uspešnih slovenskih barmanov, predsednika Društva barmanov Slovenije, Aleša Ogrina. Kaj je potrebno, da naredimo dober koktajl in zakaj je to posebna vrsta umetnosti? Kateri koktajli so najstarejši in kateri najbolj legendarni? Kateri so povezani s posebnim protokolom uživanja in kateri koktajli se pijejo le ob posebnih priložnostih? Kaj pomeni biti dober barman in kako se je umetnost mešanja pijač spreminjala in razvijala, vam bo razložil Aleš Ogrin. Z vami bo delil tudi recepte in ideje za pripravo prazničnih mešanih pijač, da boste lahko v novo leto vstopili malo drugače.
Na nočni obisk prihaja Robert Pikl, eden najbolj delavnih domačih studijskih in koncertnih kitaristov. Pravi, da je sodeloval že na več kot 150 stilsko raznolikih glasbenih projektih domačih in tujih glasbenikov. Od leta 2012 je idejni vodja, pevec in avtor skladb electro-swing-gypsy zasedbe Manouche. Ta za leto 2018 napoveduje tretji album. V nadaljevanju bomo poslušali glasbenike, ki bodo pogledali na leto 2017 in nam izdali tudi kakšno željo za leto 2018. Z nami bodo: Alya, Kevin Koradin, Rudi Bučar, Bohem, Mi2, Maja Keuc, Iztok Novak Easy, Sweat Peak, Bohem, Ivo Mojzer, Okustični… Da pa bo vse skupaj še bolj napeto, pa bo za vse nas v leto 2018, po astroloških znamenjih, pokukala tudi Zlatka Berko. Torej več kot dovolj razlogov, da boste del, ali pa morda kar celo noč, preživeli v naši družbi. Vaš gostitelj bo Robert Zajšek.
Njen glas ima kristalen, jasen zven. Z njim zna začarati, pobožati in podrezati v skrite žepe naših src. Že več kot tri desetletja raziskuje polja slovenske ljudske muzike in zmeraj odkrije kaj še nepoznanega našim ušesom. Njene interpretacije so čiste in sveže. Nobenega pompa in okraskov. Neposredno in zares. Pa naj poje sama, ob spremljavi živih instrumentov, ali v sozvočju z digitalnimi impulzi. Bogdana Herman ni le prvi glas ljudskih pesmi, je tudi ženska eruditske širine in odkrite, odločne besede. Nočni pogovor, na katerega jo je povabila Nada Vodušek, se bo dotikal mnogih tem. Seveda pa bo gosto prepreden tudi z muziko.
Ob telefonu vas v nočnem programu pričakuje voditeljica Mojca. Zanima jo, kako preživljate te praznike, kdo vse se je ali se ni spomnil na vas in kakšne načrte imate za leto, ki prihaja.
Neveljaven email naslov