Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nogometni sodnici Aleksandra Česen in Petra Bombek

29.06.2016


Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih  FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.

Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.

Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.

Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata  z lepimi občutki.

“Sem z Gorenjske,  kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.

Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”

V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane.  Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.

“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.

Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.

Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.

Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.

Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.

 


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nogometni sodnici Aleksandra Česen in Petra Bombek

29.06.2016


Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih  FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.

Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.

Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.

Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata  z lepimi občutki.

“Sem z Gorenjske,  kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.

Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”

V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane.  Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.

“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.

Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.

Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.

Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.

Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.

 


02.03.2018

Timon Leder

Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.


01.03.2018

Janez Pastar

Konec letošnjega januarja se je po več kot dvainštiridesetih letih službovanja upokojil ravnatelj III. gimnazije Maribor, Janez Pastar. Najprej kot profesor zgodovine, nato pa kot gimnazijski ravnatelj si je ves čas prizadeval za kvalitetno pedagoško delo, za strokovnost in dobro sodelovanje s kolektivom in starši; vedno je poudarjal strpnost in človečnost. O tem, kako je doživljal svoje poslanstvo in kakšni so spomini ob slovesu, v pogovoru z Darinko Čobec od polnoči dalje.


28.02.2018

Projekt #iamall(wo)men

Družbena omrežja pogosto izkrivljajo realno podobo sveta – zdi se, da so na objavljenih fotografijah vsi lepi, suhi, skratka popolni, kar pa negativno vpliva na samopodobo uporabnikov, ki so zaradi tega vse bolj obremenjeni s svojim videzom. Blogerki in modni navdušenki Nataša Mernik in Katarina Mljač sta se odločili, da je pritiskov, ki jih povzročajo nedosegljivi lepotni ideali, dovolj! Zagnali sta projekt #iamallwomen oz. Jaz sem vse ženske, s katerim tako ženske kot moške učita pozitivne samopodobe, ljubezni do svojega telesa in sprejemanja svojih “nepopolnosti”. Vzpostavili sta profil, na katerem objavljata neobdelane fotografije žensk in moških v spodnjem perilu, ob vsaki fotografiji pa zapišeta še osebno zgodbo sodelujočega.


26.02.2018

Maja Gal Štromar

Njen zadnji roman Ženska drugje se prebere na mah in z užitkom. Močno je odmeval tudi prejšnji z naslovom 7 kg do sreče. A to sta le dve izmed njenih literarnih del. Ko človek spremlja intenzivno živo ustvarjanje Maje Gal Štromar na številnih odrih v različnih gledaliških, glasbenih, performerskih oblikah, se nehote vpraša, kdaj sploh najde čas za pisanje. Odgovor bo prinesel nočni pogovor. Zvenele bodo besede, pela bo muzika. Majo Gal Štromar je na obisk povabila Nada Vodušek.


25.02.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


24.02.2018

Anže in Matija Širok

Starejši brat igra mlajšo različico nogometa, tistega v dvoranah, mlajši prisega na nogomet na travnatih igriščih. Oba nosita dres z državnim grbom, mlajši se z nogometom ukvarja profesionalno, starejši ga igra ob redni službi. Novogoričana Anže in Matija Širok predstavljata bratsko vez med futsal in klasično nogometno reprezentanco oz. med obema zvrstema nogometa. Preplet svojih športnih in življenjskih zgodb bosta Sandiju Škvarču predstavila v Nočnem obisku.


23.02.2018

Marija Volčjak, Gorenjski glas - novinarka, urednica, direktorica

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


22.02.2018

Miša Margan Kocbek

Na obisk v nočni program prihaja Miša Margan Kocbek. Mišo je širna Slovenija spoznala v resničnostnem šovu Sanjska ženska, ki se je odvijal leta 2005. Po tistem si je svoje mesto našla v marketinških in organizacijskih vodah. Je zelo aktivna in vsestranska ženska, polna energije in idej, ki jih uspešno prenaša v prakso in se ne boji novih izzivov. Spoznali jo bomo v prvi uri nočnega programa, ko jo bo gostila Jasmina Bauman.


21.02.2018

Edita Krajnović

Zagotovo znate našteti vsaj 5 odmevnih dosežkov slovenskih športnikov – pa bi znali našteti 5 dosežkov slovenskih znanstvenikov, inženirjev oziroma inovatorjev? V začetku januarja je na spletu zaživel kviz Slovenski KvIzum, ki je sestavljen iz 58 vprašanj, ki vam bodo razkrila izjemno zgodovino slovenskih inovacij globalnega pomena. Kateri izumi in inovacije, ki so zaznamovali svet, so produkt slovenskih umov in kakšna ideja je prebudila rojstvo Slovenskega KvIzuma, vam bo oddaji Nočni obisk predstavila vodja projekta Edita Krajnović.


19.02.2018

Ste že slišali za krivopete?

Domače okolje kot vir in navdih raziskovanja “Ko govorimo o pripovednem izročilu in raziskovanju le-tega, so domači kraji tisto, kar najbolje poznaš, saj te obkroža že od malih nog”, je povedala nočna gostja doc. dr. Barabara Ivančič Kutin, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Prihaja iz Bovca, kjer je tudi v otroštvu bila, kot je povedala, deležna “kar veliko zgodb“. Gotovo so bile tudi te vsaj deloma navdih in motivacija, da se je odločila za študij slovenščine in sociologije kulture, že za diplomsko delo pa je raziskovala bovški dialekt. Ta je bil tudi del njenega raziskovanja za doktorsko disertacijo, ob vsem tem pa je nastal Slovar bovškega govora (2007). Še zdaj rečejo : “Ali imaš to, ali imaš uno?” Zbiranje besed bovškega narečja pa se nadaljuje in kot je povedala nočna gostja, si želi, da bi leta 2022 izšel razširjen in dopolnjen ponatis. Pri zbiranju besed so ji pomagali številni domačini ter tudi domači, ki jo, pravi, pogosto sprašujejo če določeno besedo že ima zapisano. “Doma v Bovcu imamo prav zvezek, privezan z vrvico na cev od centralne kurjave, da je vedno na istem mestu in kdorkoli se spomni besede, jo gre hitro zapisat v zvezek”. Krivopete, ambivalentna bajčna bitja Ste že slišali za ta ženska bitja, ki imajo zelo ambivalentni karakter. Pogosto so ljudi strašila in jim nagajala, hkrati pa so jih učile in jim pomagale, pa tudi napovedovale vreme. “Krivopete so divje žene z nazaj zaskuanimi stopali, bajčna, mitska bitja, ki jih pozna, kolikor je meni znano, samo skrajno severozahodno slovensko območje, v Benečiji, na Livškem, v Breginjskem kotu in v Trenti, Avstrijskem Koroškem, Reziji in, to smo odkrili prav pred kratkim, tudi v Brdih”. Zgodbe o krivopetah imajo veliko motivno pestrost in ti motivi so se skozi čas tudi nekoliko spreminjali. “Če pogledamo v konec 19. Stoletja, od tam so najstarejši zapisi o tem izročilu, recimo Ivan Trinko je pisal o tem leta 1884 in opisal osem različnih motivov o krivopetah in že takrat je pisal , da se to izročilo izgublja, da nihče ne verjame v ta bitja, da pa se še vedno mladina izogiba jam, v katerih naj bi prebivale.” Kot zanimivost – takšne like poznajo tudi drugod po svetu, od Južne in Srednje Amerike, kjer imajo bogato tovrstno izročilo, do Venezuele, Argentine, Dominikanskega otočja in Afrike.


18.02.2018

Nočni pogovori z Mojco

V noči s sobote na nedeljo vas na Prvem pri telefonu spet pričakuje Mojca. Za to – še dobro! – ne potrebujete nobene napotnice, za katero bi ministrstvo za zdravje lahko kaznovalo vašega osebnega zdravnika. Vsi ste dobrodošli, zdravi in bolni, stari in mladi.


17.02.2018

Irena Urbič

Na klepet je Iztok Novak Easy povabil Ireno Urbič, aktivistko na področju kulture in humanitarnih akcij v Istri. Lahko bi ji rekli kar “istrska multikultivatorka”, pravi Iztok Novak Easy, ki jo je povabil na nočni klepet.


16.02.2018

Marcel Baranja

Marcel Baranja prihaja iz majhne prekmurske vasice in letos zaključuje magistrski študij arhitekture v Ljubljani ter bo postal eden redkih Romov pri nas, ki se lahko pohvali s tako visoko izobrazbo. Njegova strast sta umetnost in poezija, s slednjo je v zadnjem letu osvojil kar nekaj zavidljivih priznanj na literarnih natečajih. Veliko prostega časa pa namenja prostovoljnemu delu z romskimi otroki in mladini. Kako uspešno spojiti študentsko življenje v prestolnici z delom in življenjem v domačem naselju bomo med drugim izvedeli v nocojšnjem Nočnem obisku. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.


15.02.2018

Ivan Suhovršnik

Nočni gost bo Ivan Suhovršnik, več kot desetletje in pol župan Mozirja, pred tem pa dolgoletni župnik v tem kraju. Kaj je botrovalo odločitvi, da zapusti duhovniški poklic in si ustvari družino, kakšno je njegovo stališče do celibata in kako je uspel v lokalni politiki? Govoril pa bo tudi o dogodkih in prireditvah, ki jih v tem letu, ob 700letnici trških pravic, pripravljajo v Mozirju. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.


14.02.2018

Matjaž Belšak

V nočnem studiu nacionalnega radia bo ob voditelju Juretu K. Čoklu oseba, ki tehta 150 kg, v višino meri 187 centimetrov, dnevno zaužije med 5000 in 7000 kalorijami, v utežarni vsak dan prebije okoli 3 ure in lahko v eni sami minuti nad glavo devetkrat dvigne 102,5 kilograma težko ročko. Svetovni prvak tekmovanja Strongman, Matjaž Belšak, ki je na svoj način povezan tudi z Martinom Krpanom in Arnoldom Schwarzeneggerjem.


12.02.2018

Agata Tomažič

Si predstavljate, da iznenada mrkne internet, na vaši okenski polici pa čepi poštni golob, ki bo poslej vaš komunikacijski kanal? Agata Tomažič s tem ne bi imela težav. Tudi njeni tviti ne bi usahnili. Ptiči so ji ljubi. Še posebej pavi, ki se sprehajajo po ljubljanskih ulicah. Od takrat, ko je z zgodbo S pticami si delim nebo, zmagala na natečaju Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo, pa do lanskega izida romana Tik pod nebom, jo je doletelo veliko sprememb. Dve zbirki kratkih zgodb, izguba službe pri dnevnem časopisu in spoznanje, da je morda v novinarstvo zašla po naključju, ker pač zelo rada piše. In potuje. Radovednost, opazovalski dar, duhovitost, ustrezen odmerek ironije in optimizem. Kar zmagovita kombinacija. Agato Tomažič je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


11.02.2018

Strokovnjakinja za spletni marketing Tamara Langus

Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo?


10.02.2018

Predsednik odbora Kraškega pusta Igor Malalan

Gost nočnega programa bo Igor Malalan. Radijec, televizijec, glasbenik, ustvarjalec. Šaljivec, ki humor in satiro postavi na višjo raven. Rodil se je na Opčinah in kot pravi Openc že od zgodnjega otroštva sodeluje na tamkajšnji pustni povorki. In nekaj zadnjih deset let je zdaj gonilna sila Kraškega pusta. Ta je lani obeležil zlato obletnico in tudi letos napoveduje bogat program. Za vsem tem veseljem in kritičnim pogledom na družbeno dogajanje, ki ga sporočajo skupine in vozovi v povorki, pa je garaško delo. Igorja Malalana je v goste povabila Mateja Brežan.


09.02.2018

Dr. Andraž Jež

Gost Nočnega obiska bo dr. Andraž Jež. O svojem glasbenem izboru pravi: »Čisto za konec bi dal seveda kakšno pesem borbe in dela; po možnosti Bilečanko ali Internacionalo.« Dr. Jež je študiral slovenistiko in primerjalno književnost; zdaj ju poučuje na fakulteti in raziskuje na inštitutu. V pogovoru bomo praznični dan sklenili angažirano in družbeno kritično z največjimi imeni slovenske literature: Prešernom, Cankarjem, Vorancem in Kosovelom. Pridružite se nam v noči s četrtka na petek. Z vami bomo dr. Andraž Jež, igralec Milan Štefe in voditelj Iztok Konc.


08.02.2018

Nataša Pagon

Gostja nočnega klepeta Nataša Pagon je hokejska sodnica, ki sodeluje tudi na letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Z njo se je pogovarjal Matej Štrafela.


Stran 92 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov