Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
Gost nočnega obiska je bil dr. Uki, kot mu pravijo njegovi dijaki. Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva, ki je nedavno prejel najvišje priznanje republike na področju srednjega šolstva. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, programira in se ljubiteljsko ukvarja z rodoslovjem. Je angažiran učitelj, ki na inovativen način pretresa vrednote kolegov, predvsem pa zmanjšuje razdaljo med katedrom in dijaškimi klopmi.
Petek in sobota sta zabavna dneva: na Radiu Slovenija je Radio Ga – Ga, na Televiziji Slovenija pa Kaj dogaja. Ker je od silvestrske epizode minil že skoraj mesec dni, satirično oddajo Kaj dogaja mnogi že pogrešamo. Da bi čas hitreje minil, Iztok Konc na Nočni obisk ni povabil odličnih Tilna Artača ali Admirja Baltića in tudi Igorja Bračiča ne. V noči s sobote na nedeljo bo njegova gostja glavna ženska predstavnica, izvrstna sovoditeljica, igralka v žajfnici in back vokalistka Alenka Marinič. Kaj se dogaja v zakulisju oddaje? Kakšni so odzivi nanjo – kritike ali pohvale? In tudi zakaj je satira v današnjih časih celo potrebna?
V nočni program smo povabili fenomen športa, imenovanega kajtanje, Tonija Vodiška. Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka, trikrat zapored je bil mladinski svetovni prvak, dandanes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, v katerem bodo jadralske tekme v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na priprave na Kanarske otoke, ga je na pogovor povabil voditelj Iztok Novak Easy.
V studio je prišla igralka, katere opus vlog presega število 200. Ko govorimo o njej, govorimo o celoviti ustvarjalni osebnosti. O umetnici, v kateri se ustvarjalno prepletajo gledališče, poezija, proza, dramatika, nagovori, eseji, spremne besede in še in še in še ... Ona je dokaz, kako tesno je ena sama kreativnost povezana z osebnostjo in kako je ustvarjalen človek hkrati tudi družbeno angažirano bitje. V svoji karieri, ki ji nikakor ni konca, je odigrala vlog za kar nekaj igralskih življenj, vedno iskreno in s popolno predanostjo. Dolga kilometrina igralskega poklica jo je izurila do te mere, da se kakor dober dirigent poigrava z občinstvom, ga vodi, umirja, razburja, požene v galop in spet umiri ter v ravno pravšnjem trenutku poda poanto dialoga ali prizora. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Sašo Pavček.
Glasbi bo družbo delala zanimiva in pisana druščina sogovornikov. Na nočni obisk smo povabili Andrejo Prel, Štajerko, ki že nekaj let biva in dela v Dubaju kot projektna menedžerka pri Nacionalni zvezi Združenih arabskih emiratov za avto-moto šport. Z gostjo smo govorili o njeni ljubezni do avto-moto športa, o kulturnih razlikah med Slovenijo in (Združenimi arabskimi) emirati, pa tudi o prepoznavnosti Slovenije v tem koncu sveta. Med drugim pa bomo govorili tudi o novi igrano-dokumentarni seriji z naslovom: Inhumanum: Umori na Slovenskem. Serija je nastala na podlagi sodnih spisov in v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki, v ospredje pa postavlja vse razsežnosti in posledice umora. Z nami bodo dr. Boštjan Brezovnik, ki je skupaj z Igorjem Zupetom napisal scenarij, pravnik dr. Gorazd Terpin – sodelavec in svetovalec pri projektu, ter kolega Janez Krušič, ki je pri seriji sodeloval kot novinar, raziskovalec virov in tisti, ki v seriji pojasnjuje prikazano dogajanje. Vabljeni k poslušanju.
Na povsem običajen soparen poletni dan obtičite v koloni razbeljene pločevine, kot že tolikokrat poprej. Nič posebnega torej, dokler ... se ne začno dogajati čudne reči, ki se hitro spremenijo v vsesplošni kaos. Ljudje zapuščajo avtomobile, avtobuse, skušajo ubežati, čeprav ne vedo, kam in pred čim. Vse radijske postaje oddajajo isto, zagonetno sporočilo. “Čudno ezoterična in dramatična novica, ki so jo predvajali na vseh frekvencah, je naštevala prispodobe, v katerih je presahnil vrelec, iz katerega je nastal univerzum, ugasnila prva luč, ki je prižgala vse naslednje, oče vsega pa je stopil skozi vrata niča.” Nerazumljivo oznanilo je sprva zvenelo trapasto, vendar je absurdnost dogajanja, ki je v svoj vrtinec posrkalo protagonista in pripovedovalca fantastičnega romana Vanatinajski rokopis, presegla najbolj neverjetna pričakovanja. Zajela pa ni le njega, temveč ves svet, ki se je očitno snel s tečajev. Premetavati namreč ni začelo samo ljudi. Hiše, vasi, cela mesta je nevidna sila brez kakršnega koli smiselnega reda premikala sem ter tja po zemeljski obli. Sveta, kot smo ga poznali, je bilo nepreklicno konec. Prvenec pisatelja, ki ga je podpisal s psevdonimom Jadran Maj, je neverjetna pustolovščina, v kateri bralec spremlja napeto popotovanje protagonistov brez načrta ali voznega reda. Skrivnostni avtor je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.
V Noči šansonov se bomo zadrževali v Franciji prvih dveh desetletij 20. stoletja. Tokrat bomo poslušali žanr šaljivih vojaških pesmi, ki so polne obešenjaškega humorja. Eno največjih imen tega žanra je bil Polin, ki mu bomo namenili največ nočnega časa. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Praznike smo uspešno preživeli, zdaj pa si po snegu utiramo pot proti pomladi. Snežinke je lepo gledati skozi okno, biti zunaj pa je že malce bolj nevarno, sploh če tla zmrzujejo. Psi in muce niso najbolj zadovoljni, malo poskakujejo in se povaljajo po snegu, potem si pa hitro želijo na toplo. Ljudje nismo kaj dosti drugačni: zunanjega druženja je manj, zato so pa nočni pogovori toliko bolj dobrodošli. Ko si lahko v kozarec življenja dotočimo nekaj optimizma. S polnim vrčem vas pričakuje Mojca Blažej Cirej. Le pokličite ali vsaj poslušajte.
»Rossinijeva opera Italijanka v Alžiru prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem, kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge. Na Nočni obisk je izvajalce povabila Urša Mravlje …«
Popotnik, kolesar in tekač na smučeh. Novinar, urednik, humorist in satirik. Avtor besedil. Ljubitelj hribov in narave sploh. Pa prejemnik Ježkove nagrade za življenjsko delo. Leta 2000 na medijski olimpijadi v Atenah razglašen za najboljšega novinarja športnika na svetu, dobitnik viktorja za življenjsko delo in viktorja za oddajo Moped Show.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja upokojeni novinar in urednik Darko Pašek, ki se je s poklicem ob koncu šestdesetih let prvič srečal pri nekdanjem študentskem časopisu Katedra. Po eni bomo govorili o spremembah v družbi, ki jih prinaša današnji čas, dodali posnetek zasedbe Toti big band in si proti jutru privoščili še rezino zgodovine v kateri bomo obudili spomin na pisatelja Ivana Potrča. Voditelj bo Stane Kocutar.
Na odru Mini teatra, na razmetanem presečišču življenja tri odlične igralke do obisti razgaljajo klišeje in predsodke vsakdanjika, si drznejo sleči prezrte in zatajene strasti in bolečine, povzročene z banalnostmi in grobostmi patriarhalnega sveta. To ni samo gledališka predstava o slavni Normi Jean Baker, niti o Evripidovi Heleni, ki nastopata v naslovu te nadvse intenzivne igre kanadske avtorice Anne Carson. Je predstava o sleherni ženski, ki lebdi na oblaku želje in se negotovo opoteka skozi veleblagovnice nepreštevnih skonstruiranih identitet našega časa. Je predstava o ženskem iskanju ravnovesja med družbenimi zapovedmi vedenja in videza, ki jim trmasto nasprotuje njeno notranje bistvo. Aktualno dramo je režirala Nina Ramšak Marković. Mia Skrbinac, ena izmed treh igralk, ki so jo soustvarile in pregnetle s svojim igralskim duhom, je nočna gostja voditeljice Nade Vodušek.
Zgovorna Prekmurka Nika Zorjan v letošnjem letu praznuje desetletnico delovanja na slovenski glasbeni sceni. Je ena tistih, ki je še posebno pri mladih zelo priljubljena, njeni posnetki na spletu pa dosegajo večmilijonske oglede. A Nika ne le da nastopa in piše nove pesmi, ampak petje tudi poučuje. Po poti spominov vse od Misije Evrovizije 2012 do danes se bomo sprehodili tudi z njeno glasbo. Niko Zorjan je na sproščen klepet povabil Sandi Horvat.
Na Nočnem obisku se nam je tokrat pridružila pevka, glasbenica in učiteljica petja, ki jo je širša slovenska javnost spoznala v prvi sezoni šova Slovenija ima talent, kmalu za tem je našo državo zastopala tudi na izboru za Pesem Evrovizije. Maja Keuc - Amaya se je po študiju in nekajletnem življenju v tujini zdaj vrnila v Slovenijo, kjer po dolgi letih ponovno ustvarja v slovenščini.
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih je v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajal tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike je odprla tudi za ranljive skupine. Ob tem je mentorica in vodja študijskih krožkov kot sta Branje na domu ostarelim in slabovidnim ter Intelektualna samoobramba. Prostore v knjižnici pa je odprla tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v Nočnem obisk, ki ga je pripravila Tjaša Lotrič.
Morda se vam zdi začetek januarja prezgodaj za pogovor o brkljanju po zemlji … a korenček obožuje pozno januarsko sejanje v grebene, pomešan s solato. V sezoni vas bo nagradil z gromozanskimi gomolji. Ste vedeli, da potrebujete le 10 cvetov kamilic za čaj, s katerim poškropite rastlino in jo spodbudite, da si sama poišče baker, ki ga potrebuje za rast? Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarne pri nas, s svojimi kmeti prideluje več kot štiristo sort zelenjadnic in zelišč, s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami svetli in opogumlja vse, da potopimo prste v prst in začnemo s pridelavo hrane iz slovenskega semenskega materiala. Ker je lokalno in ekološko idealno. Z njo bomo vsaj v mislih vrtnarili po polnoči v oddaji Nočni obisk.
Gostja po polnoči bo Manca Izmajlova, slovenska pevka, igralka, voditeljica in avtorica zanimivega priročnika o tem, kako ohraniti dobro formo, psihično in fizično zdravje. Vdihni s polnimi pljuči, je njegov naslov, v njem pa je zbranih več kot 20 let njenih izkušenj, znanja vrhunskih zdravnikov in pedagogov, predstavlja pa posebno rusko dihalno telovadbo po metodi Aleksandre Strelnikove. Živi v Celovcu,kjer sodeluje z glasbenimi šolami in pevskimi zbori ter predava o glasbeni kulturi in motivaciji v podjetjih.
Na nočnem obisku se bodo oglasili junaki iz Shakespearovih iger. Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock in drugi na odru Mestnega gledališča ljubjanskega zaživijo skozi mojstrsko interpretacijo monologov v monodrami Shakespeare Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«. Sebastijan Cavazza je po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro. Namesto referenc, ki se nanašajo na specifičen britanski gledališki prostor, vstopijo v besedilo slovenske, Berkoffova subjektivna mnenja in anekdote pa so nadomestile nekatere osebne igralske izkušnje in reference na slovensko sceno tukaj in zdaj. O avtorski priredbi dela in večnih izzivih Shakespearovih junakov s Sebastianom Cavazzo v Nočnem obisku.
Na Nočnem obisku se nam je pridružila Ana Dežman, slovenska operna pevka in pevka zabavne glasbe. Svojo glasbeno pot je začela pri šestih letih z igranjem violine, po diplomi iz opernega petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je uspešno opravila avdicijo za zbor SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je odpela številne solistične vloge. Sodeluje tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter Big Bendom RTV Slovenija, pihalnima orkestroma slovenske vojske in policije ter Big Bendom slovenske vojske in z različnimi komornimi ter jazzovskimi zasedbami, kjer izvaja sodobno klasično glasbo, jazzovsko glasbo, musical ter slovensko popevko.
V okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija, poleg radijskih iger nastaja tudi nova glasba za najmlajše. 21. januarja bo tako krstno uprizorjen Simfonični koncert za dojenčke in malčke slovenske skladateljice Larise Vrhunc, prvo slovensko orkestrsko delo namenjenemu najmlajšemu poslušalstvu. Koncertu boste lahko v živo prisluhnili v prostorih Radia Slovenija, v posebnem ambientu, prilagojeni orkestrski ter poslušalski postavitvi, ob 19.30 pa prek radijskih valov programa ARS. V noči s sobote na nedeljo projekt predstavljamo z ustvarjalno ekipo, na nočni obisk prihajajo skladateljica Larisa Vrhunc, skladatelj in urednik uredništva za resno glasbo Gregor Pirš ter doktor muzikologije in glasbeni urednik Primož Trdan. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Neveljaven email naslov