Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
V nočni program RA SLO, ki ga pripravlja RA KP na nočni obisk prihaja Boštjan Pertinač. Čeprav je njegovo ime na glasbeni sceni znano že kar nekaj let, je ta multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe šele v "karantenskih časih" vsesplošno melanholijo in ustvarjalno blokado začel preganjati s pisanjem o tem, kar mu je bilo domače: o burji, suhih kraških zidovih, teranu, rdeči zemlji in apnencu. In tako je čisto zares izšel njegov prvenec "Sz Sežane doma". O pesmih, zapetih v pogovornem jeziku Sežank in Sežancev, se bo z Boštjanom Pertinačem kar na dolgo in lepo pogovarjal gostitelj Armando Šturman.
Domačini v Mirnski kotlini jo poznajo po tem, da se je rodila v Bistrici pri Šentrupertu. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Kot zdravnico jo poznajo v Mariboru, Zagrebu in v Ljubljani. Še najbolj pa jo povezujemo z ustanovo Slovenija-transplant, ki jo je pomagala ustanoviti in jo je dolgo tudi uspešno vodila. Na nočni obisk prihaja izjemno predana zdravnica prim. Danica Avsec. Pravi, da je med neštetimi nočnimi dežurstvi že večkrat poslušala radijski nočni program. Ob 20-letnici Slovenija-transplanta, Javnega zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, pa je gostja tudi sama.
V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.
Odprimo jih, pravi naša nočna gostja, prevajalka, urednica in strastna bralka. Njene sijajne prevode poezije Sylvie Plath smo v našem nočnem programu že predstavili. Tokrat prihaja na obisk kot ambasadorka Noči knjige, svetovnega dogodka, ki se vsako leto zgodi v noči z 22. na 23. april. K soustvarjanju so vabljeni vsi, vsak lahko to noč ali vso pomlad naredi svoj literarni dogodek in ga prek Noči knjige deli z drugimi. Naj se slišijo glasovi generacij najmlajših in mladostnikov, glasovi starejših in najstarejših generacij, naj zazveni njihov glas srčnega poguma. Naš skupni glas ljubezni in sočutja. Osrednja misel letošnje noči, Nosimo srca v dlaneh, je vzeta iz pesmi Karla Destovnika Kajuha, saj letos praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Voditeljica Nada Vodušek se bo z gostjo pogovarjala tudi o zadnjih knjigah, ki jih je uredila in o vsem, kar jo navdihuje – jezik, knjige, filmi, flamenko, konji, petje, planinarjenje ...
8. april je za pripadnike romske skupnosti po svetu pomemben mejnik. Na ta dan so leta 1971 na prvem svetovem romskem kongresu v Londonu Rome priznali kot narod, priznali so njihov jezik, izbrana pa sta bila tudi zastava in himna naroda. Slednja je postala skladba Djelem, Djelem. Rodil se je romski aktivizem za pravice in enakopravnost romske skupnosti. Ob svetovnem dnevu Romov bomo začeli tokratni nočni program. Med drugim prinašamo strnjeno reportažo o dogajanju minulega tedna pri nas. Sprehodili se bomo od osrednje prireditve v Murski Soboti do Novega mesta. Z vmesnimi postanki po večjih slovenskih mestih, v katerih so razne organizacije pripravile manjša obeležja, okrogle mize in dogodke, s katerimi so opozorili na aktualne izzive skupnosti bomo z izborom romske glasbe obiskali še Rome po svetu. Z naborom zanimivosti o Romih in njihovi zgodovini vas bo po poti vodil Sandi Horvat.
Biolog dr. Tomi Trilar je velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic. Je vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja Slovenskega arhiva živalskih zvokov, katerega glavni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Kaj posamezni zvoki pri živalih pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tomi Trilar več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Ob zaključku Festivala soške postrvi v Tolminu smo na nočni obisk povabili Dušana Jesenška, enega najzaslužnejših za ohranitev te avtohtone ribje vrste, ki je v 90. letih zaradi ogroženosti pristala na rdečem seznamu. Z genskimi raziskavami so z domačimi in francoskimi strokovnjaki uspeli iz le še osmih populacij čiste soške postrvi ustvariti plemensko jato in postrv z značilnim marmoriranim vzorcem rešiti pred izumrtjem. O tem, novi učni pešpoti ob Tolminki, posvečeni tradiciji ribištva in ribogojstva, ribolovnem turizmu in še marsičim se je z Jesenškom, po izobrazbi veterinarjem, pogovarjala Mariša Bizjak.
Na dan diagnoze, 6. aprila lani, je po vsej Sloveniji zapadlo dvajset centimetrov snega. Ta bo takrat 29-letno vedno aktivno Leo Smrkolj še dolgo spominjal na tisto torkovo dopoldne, ko je izvedela, da jo čaka težak boj z Hodgkinovim limfomom, rakom limfe, ki pa se ga je lotila na svoj način: s pogumom, humorjem in zelo odkritimi zapisi na družbenih omrežjih. Kemoterapije in operacije je jemala kot 'dopust', si govorila, da gre za tri dni na Bora Boro, Havaje, v Kostariko … Ko je sama najbolj potrebovala oporo, je postala opora ostalim bolnikom z rakom, njen spletni dnevnik pa bo gotovo v pomoč tudi prihodnjim bolnikom. Leto po diagnozi je Leo Smrkolj na Nočni obisk povabila Andreja Čokl.
Minuli petek so slovesno podelili letošnje Glazerjeve nagrade, ki jih za dosežke v kulturi in umetnosti podeljuje Mestna občina Maribor. Nagrajenci, igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak, bodo gostje četrtkovega nočnega programa.
Nocoj malo po polnoči nas bo obiskala pevka in vsestranska glasbenica Anja Hrastovšek. Morda vam celo v ušesih odzvanja njena simpatična skladba Tja bi šla, ki je bila lani ena izmed najbolj predvajanih skladb slovenskih izvajalcev na Prvem! Z Anjo, diplomantko deželnega Konservatorija za glasbo v Celovcu, sicer pa tudi pevko v mednarodno priznani vokalni skupini Jazzva, ustanoviteljico in glavno vokalistko jazz kvarteta The Oakleys ter glasbene zasedbe SOUL, JAZZ in JAZ, pa tudi dirigentko in učiteljico petja, se bom pogovarjala Višnja Fičor. Pridružite se nama pri nočnem klepetu o vokalni glasbi, od jazza do zborovskega petja!
Radi imate naravo, pridelujete svojo hrano, spoštujete okolje, spogledujete se z novo službo … In kako od vrta prestopiti do kmetije, ki bi postala vir zaslužka? Tako je pred leti razmišljala Mateja Reš, kmetica, pisateljica, predavateljica, kuharica, prodajalka. Na njeni butično ekološki kmetiji, učnem poligonu, kraju sprostitve, raju za vsa čutila, na obrobju vasi Zgornje Gorje, nedaleč stran od Bleda, življenje ni samo idealizirana predstava vseh, ki bi si želeli osvežitve v življenju in kruha na drugačen način. Srce njene kmetije utripa močneje tudi zaradi objema planin, Stola, Begunjščice, ledeniške morene Obočnice in obrisov živih bitij, ki tam domujejo in Mateji med delom delajo družbo. Brez njenih putk, s katerimi tako prisrčno kramlja in številnimi kulturami, ki jih vzgaja, niti en njen dan ni enak drugemu. Ob vsem pa, pravi, je vsak dan tudi prosta, rada si vzame čas zase, dolgo pije jutranjo kavo.Kako živi v tesnem stiku z neokrnjeno naravo, ob obilici dela, kamor ljudje radi pridejo pasti oči in razvajati brbončice - Mateja je kot njena mama odlična kuharska mojstrica. Z nočno gostjo Matejo Reš se bomo pogovarjali po polnoči. Vaša gostiteljica bo Vesna Topolovec.
Milan Jazbec, prihaja na prav nič uraden nočni obisk, tako rekoč v domači halji. Kaj ustvarja za domačo pisalno mizo, ko zapisuje svoje izkušnje in razmišljanja veleposlanika v Stocholmu, Ankari in Skopju? Kakšne odlike krasijo uspešnega diplomata? Kako plesati na diplomatskem parketu in kako dobro je poznati protokol: white tie ali black tie? Diplomati slovijo kot zadržani ljudje, za Milana Jazbeca to ne velja. Slovijo pa tudi kot mojstri besed, morda tudi besedičenja – to pa bomo preverili v nočnem programu z voditeljico Alenko Terlep.
Naša gostja v nočnem programu bo Špela Mrak iz Slapa ob Idrijci. Je programska vodja Kinogledališča Tolmin. Karizmatična in prijetna sogovornica je končala študij na FF v Ljubljani, je diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika. Vključena je v številne krajevne in občinske organizacije ter svete in sodeluje pri izvedbi raznolikih javnih dogodkih v Posočju. S Špelo Mrak se bo pogovarjala Smilja Baranja.
Kako primerneje začeti in počastiti dan lažnjivih kljukcev kot s humorjem? In da bo ta v prvi urici Prvega aprila še bolj žlahtnen, bodo humorni del prispevali slovenski avtorji. Seveda pa boste svoj delež lahko dodali tudi vi, če boste to le hoteli. Z vami bo klepetala Lucija Grm!
Na nočni obisk prihaja veteranski športnik Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. O njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti – se bo z Markom Slugo pogovarjala Lidija Cokan.
V Nočni obisk prihaja Manca Smrekar, paraplezalka, ki je za svoje prvo leto nastopanja na tekmovanjih najvišjega nivoja prejela naziv parašportnica leta 2021. Nase je opozorila predvsem z odličnimi nastopi na svetovnem prvenstvu v Rusiji in dokazala, da je prirojena dismelija na poti proti športnim sanjam, ne bo ustavila. Manca Smrekar pravi, da praktično ni veliko stvari, ki jih ne bi mogla početi, a si jih mora prilagoditi. Tako ne le, da odlično pleza in se spogleduje z alpinizmom, ampak tudi igra klavir in si utira svojo pot v poslovni svet. Spoznali jo boste po polnoči.
Na Prvem bomo tradicionalno spremljali podelitev nagrad Ameriške filmske akademije oziroma oskarjev. Takoj po polnoči sledi pogovor s filmsko kritičarko Ano Jurc, nato sprehod po rdeči preprogi in od 2:00 naprej spremljanje podelitve, za katero akademija obljublja, da bo nekaj povsem drugega od tistega, kar smo videli do zdaj. Ali bo res tako, bosta v noči na ponedeljek ves čas podelitve preverjala nočna voditelja Višnja Fičor in Jure K. Čokl.
Le kaj se je motalo po glavi Janu Konečniku, ko je pred dobrimi štirimi leti pustil službo, si oprtal nahrbtnik in se odpravil na enoletno potovanje po svetu? Prvi dan, prva postaja: Srednja Amerika, Mehika, Cancun. In že prva dogodivščina! Še 364 jih bo. Jan Konečnik je svoje potepanje po Srednji Ameriki, Aziji in Afriki popisal v knjigi Kje je Jan?.
Tatjana Gregorič - Tatjana Mihelj NAPOVED: Na nočni klepet je Tatjana Gregorič tokrat povabila pevko Tatjano Mihelj, tiho stalnico goriške glasbene scene, zmagovalko lanskega 40. festivala Melodij morja in sonca, izvrstno interpretko legendarnih skladb iz obdobja slovenske popevke, glasbenico, ki je na sceni že več kot tri desetletja. Tatjana Mihelj bo med drugim razkrivala svoj odnos do slovenskih festivalov, pripovedovala o številnih nastopih na Goriškem, obujala z nami spomine na otroštvo in mladost in nam tudi zapela v živo … prijetna, a tudi zelo neposredna sogovornica je, saj odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji, ker se tam počutita veliko bolje kot v Novi Gorici, je zavezana hlačam in športnim oblačilom, kratki pričesk, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo za vizualizacija, astrologija, energije, numerologija … V znamenju pomladi in primorskih vsebin bo zvenelo tudi nadaljevanje nočnega programa, tokrat iz novogoriškega studia Radia Koper.
Besede »concierge« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdemo. Še najbližji prevod je »skrbnik oz. skrbnica gostov«, ki ga navaja poklicni standard za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vendar je concierge veliko več, skrbi za gostoljubje, dobrobit hotelskih gostov in izpolnjuje celo paleto njihovih želja, od drobnih, vsakdanjih, pa vse do zelo nenavadnih in skoraj nemogočih. Da bi bolje spoznali delo conciergea, je Andreja Čokl na Nočni obisk povabila Marjana Glasnovića, conciergea v hotelu Kempinski Palace Portorož, verjetno najbolj prestižnem hotelu v Sloveniji z bogato zgodovino. Marjan Glasnović je lani postal tudi član mednarodnega združenja Clef d'Or in si na uniformo pripel zlata ključka, ki v svetu conciergev pomenita podobno kot v kulinariki Michelinove zvezdice.
Neveljaven email naslov