Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
S prof. dr. Majo Bresjanac, vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo in predsednico Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Da bi lahko bolje preprečevali in učinkoviteje zdravili bolezni možganov, moramo bolje razumeti delovanje možganov v zdravju in bolezni.« V dialogu s prof. dr. Majo Bresjanac bomo razmišljali in se spraševali kako k izboljšanju raziskovalnega procesa in doseganju izidov, ki bodo botrovali boljši oskrbi bolnikov, učinkovitejšemu preprečevanju in zdravljenju bolezni možganov lahko prispevajo znanstveniki in kako lahko k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja degenerativnih bolezni, prispevamo tudi mi.
Kaj poleg glasbe imajo skupnega skupini Predmestje in Panda ter Vlado Kreslin in Neca Falk? Kreativno moč, ki jo predstavlja Andrej Pompe, profesor, zbiralec znamk in kreativec na mnogih področjih. Z njim se bo pogovarjala Lucija Grm.
Tih deževen dan po burnih dogodkih v Ljubljani je za nami. Zoprno, kako se ta presneti covid-19 nikakor ne umiri, odloki pa nas vse bolj dušijo. In sovražnosti cepljenih do necepljenih. Škoda, da dovolimo, da nas tako razdelijo. Kakorkoli že obrnemo, dolgčas nam pa res ni. V hladnih deževnih dneh se bomo ogreli ob domačih ljubljenčkih - živalskih in človeških - ob prijateljih in ob nočnem pogovoru. Mojca Blažej Cirej vas pričakuje pet minut čez polnoč.
Naša gostja v prvi uri nočnega programa bo dr. Valentina Lacovich, ki je pred osmimi leti zapustila domači Koper in odšla v Brno, na Češko. Je nevroznanstvenica, ki pri nas v tistem času ni dobila primerne zaposlitve in je zato odšla v tujino. Izhaja iz dvojezične družine, kjer sta bila oba starša novinarja v italijanskem programu RTV Koper- Capodistria, tekoče govori več jezikov in se je tudi češčine naučila zelo hitro. Hitro v češčini pomeni »pameten« in Valentina je hitra po češko in po slovensko - učinkovita je, inteligentna, a hkrati mediteransko radoživa. Zaposlena je v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne, tudi ljubezen je našla v Brnu, ki je zdaj vsaj toliko dom kot Koper, kamor se rada vrača. Tu jo je ob njenem obisku pred mikrofon povabila Nataša Benčič, ki je v noni program tudi sicer vtkala veliko primorskih tem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja Aljaž Pestotnik Robič – Jeseničan, ki se je po osnovni šoli odločil za nadaljevanje šolanja na drugi strani Karavank, v Avstriji. Slovenščino in angleščino je študiral v Gradcu in bil tudi predsednik tamkajšnjega Kluba slovenskih študentk in študentov. Sogovornik je problematiko slovenske manjšine v Avstriji dobro spoznal in postala je tako pomemben del njegove identitete, da o vrnitvi v Slovenijo ne razmišlja, ampak si želi poučevati na eni od dvojezičnih šol. V nadaljevanju nočnega programa bomo govorili tudi o mesecu skupnega branja in spoznali vinarja Mitja Lo Duca. Nočna voditeljica bo Lidija Cokan.
Glasba je zanj medij komunikacije. Je iskanje, so neodgovorjena vprašanja, negotove situcije, je pretakanje zamisli. Glasba kot imprivizacija, skozi katero se odpirajo nove poti. Avtor glasbe za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme. Ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, z izobraževanjem in založništvom. A to so samo podatki. Podatki pa ne zajamejo širine in iskrivosti njegovega ustvarjanja. To je treba doživeti. Nazadnje je na festivalu FeKK publiko očaral s svojim kratkim filmom Komaj čakam, da prideš. Fim je uvrščen tudi v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma. Tomaž Grom je nočni gost Nade Vodušek.
Na nočni obisk prihaja nasmejana Štajerka, ki ne mara osebnostnih nalepk, Sandra Auer. Deluje na več področjih, in vse kar počne, kot pravi sama, dela s srcem, posledično zato z večjim veseljem. V zadnjih letih kot podjetnica prebuja ljudi okoli sebe s pozitivno energijo in spoznanjem, da je življenje treba enostavno živeti. Tako se je rodila tudi podjetna ideja Pogled od znotraj. Kje in kdaj je ona doživela vsa spoznanja o življenju, ki jih deli z ostalimi? Kako usklajuje poslanstvo matere, žene, prijateljice, podjetnice, kreatorke spletnih vsebin bomo izvedeli tekom pogovora. V družbi dobre glasbe bo s Sandro Auer po valovih noči potoval Sandi Horvat.
V noči na nedeljo na nočni obisk prihaja raziskovalka klasične, jazzovske in tradicionalne glasbe, pevka, harfistka, skladateljica in performerka Zvezdana Novaković. Je umetnica iskanja in sprejemanja, z veliko željo in radovednostjo potuje po svetu in raziskuje zmožnosti človeškega glasu in njegovega vpliva na človekovo rast. Pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča tudi projektom za najmlajše. Z umetnico se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V prvi uri nočnega programa bomo gostili Oliverja Bogatinova. Nekdanji nogometaš in trener je trenutno poslovni direktor koprskega nogometnega prvoligaša. V karieri je igral za številne klube in jih tudi treniral, preizkusil se je tudi v vlogi vodje mladinske nogometne šole. Poseben izziv je bilo delo v najuspešnejšem slovenskem klubu, Mariboru, kjer je sodeloval tudi z italijansko-argentinskim trenerjem Omarjem Camoranesijem. Bogatinov je otroštvo preživel na Jesenicah, drugi dom in družino pa si je ustvaril v slovenski Istri. Nočni gostitelj je Primož Čepar.
Nocoj se bomo v času in prostoru podali malček v preteklost in se sprehodili po cvetočem glasbenem travniku življenja in dela pevke, ki je že pri rosnih sedemnajstih letih zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije in sicer leta 1970, že leto prej pa je nastopila na festivalu Opatija. Pesmi Ljubi, ljubi, ljubi in Pridi, dala ti bom cvet bosta seveda obvezni, slišali pa bomo še marsikatero zimzeleno. Dobrodušna, zgovorna, iskrena, predvsem pa radoživa Eva Sršen bo v klepetu z Lucijo Grm povedala še kakšno zanimivo, humorno, morda tudi pikro zgodbo s svoje bogate življenjske poti.
Na nočni obisk smo povabili Agatho Kopac, diplomirano pravnico in magistro ekonomskih znanosti. Je rojen coach, ki posameznikom in organizacijam pomaga reševati vsakdanje življenjske in poslovne izzive. Je ustanoviteljica Inštituta za sr(e)čno družbo in avtorica knjižne uspešnice Genom sreče, ki je prevedena tudi v angleški jezik. Pravi, da je njeno življenje delavnik, posel pa prepeta s hobiji. V nadaljevanju noči se bomo podali na ekološko kmetijo Lipnik Linca na Kapeli, ki prideluje tudi aronijo na najvišji legi v Sloveniji. Govorili pa bomo tudi o dobrih lastnostih maščob. Vaš gostitelj bo Robert Zajšek.
V nočnem programu se bomo z Lucijo Grm spomnili glasbenika, ki se je v glasbenih vodah preizkušal v mnogih slogih in sled pustil celo v otroških pesmih. V narodnozabavni glasbi je sodeloval z ansamblom Rž in Ansamblom Lojzeta Slaka, njegovo glasbeno domovanje pa je bila predvsem popularna glasba, čeprav je zajadral tudi med rockerje. Skladatelj, besedilopisec in dolgoletni član društva pesnikov slovenske glasbe, pevec, kitarist, bobnar in še marsikaj je bil Janez Hvale. Spomin nanj bodo obujali njegovi sodelavci in dolgoletni prijatelji in seveda njegova glasba.
V Nočnem obisku bo tokrat z nami glasbenik Jernej Zoran. Od njegovega prvega srednješolskega banda, imenovanega Minister Gregor, so minila že tri desetletja. Vmes je nastalo kar 5 albumov, šest, če smo bolj natančni, a leta 2001 končani album Avgustovski kosci, ni nikoli zares uradno izšel. Z zadnjim, izključno instrumentalnim z naslovom What happens if I press this button, ki ga je Jernej izdal pred 14 dnevi, je zelo orientiran na tuji trg. Ob muziciranju rad sadi drevesa, ustvaril je že pravi rob gozda ob svojem domovanju. "To je čisti rock'n'roll pravi." Prevedel je 120 knjig. Ob poslušanju njegovih številnih skladb po polnoči, nam bo pojasnil tudi, kaj so to ušesne ošpice. K poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Spremljali bomo dvajsetletnico, katere zvezda se je takrat začela strmo vzpenjati. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
Prva ura bo namenjena ljubiteljem folklore, folklornikom in folkloristom. Letos namreč mineva 130 let od rojstva in 70 let od smrti Slovenca, glasbenika in folklorista, po čigar zaslugi imamo 87 let star Glasbeno-narodopisni inštitut ter lepo zgodovino zborovske glasbe in folklore. Naša gosta bosta prof. Mirko Ramovš in dr. Tomaž Simetinger.
V prvih minutah petka smo skoraj dobesedno zaplavali v Nočni program. Na obisk je prišla Tina Jeromen, nekdanja vrhunska plavalka, plavalna trenerka in športna psihologinja. Odstirala nam je svoje življenjske izkušnje in profesionalno pot. Od dela s športniki, trenerji in starši v različnih športnih panogah, psiholoških priprav v vrhunskem športu, do rekreacije v vsakodnevnem življenju. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk prihaja Marta Otič, dolgoletna ravnateljica osnovne šole Franceta Prešerna v Mariboru. Za zgodovino se je navdušila, ko je obiskovala osnovno šolo na Prevaljah, ki ji je tedaj ravnateljeval pisatelj Leopold Suhodolčan. Po 43-tih letih dela v šolstvu in dvajsetih letih vodenja se letos upokojuje in prepušča krmilo največje osnovne šole v Mariboru ekipi svojih naslednikov.
Si predstavljate, kaj točno počne dirigent na odru? Veste, kaj pomeni korepetitor? In kakšen je proces dela v operni hiši, preden predstava zaživi pred občinstvom? Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Mojca Lavrenčič, mlada nadarjena dirigentka, korepetitorka, pianistka in čembalistka. O njeni glasbeni poti, njenem pogledu na umetnost in o tem, kako se kot ženska spopada s še vedno večinsko moškim poklicem se bom pogovarjala Višnja Fičor.
Neveljaven email naslov