Krajinski park Kolpa, v katerem kraljuje mejna reka, obiskovalcu nudi vpogled pravzaprav v vse značilnosti Bele Krajine. Na čelu parka, ki ga je Republika Slovenija vzela pod okrilje pred desetimi leti, je že ves ta čas Boris Grabrijan. Srečanje z njim je srečanje s kulturo, tradicijo in življenjem v tistem koncu. Dežela pisanic, steljnikov, lanenega platna, značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ljudskih pripovedi in značilne kulinarike nosi v sebi tudi številne druge posebnosti, ki jih sogovornik Darje Groznik dobro pozna. Boris Grabrijan bo gost Nočnega programa.

Lepi jesenski dnevi bodo gotovo ponudili priložnost za kakšen izlet ali krajše potepanje po Sloveniji. Obisk Krajinskega parka Kolpa ponuja stik z lepo naravo in kulturno dediščino tega koščka jugovzhodne Slovenije.

Gre za enega od 12tih parkov, ki sodijo pod posebno zaščito Republike Slovenije. Občina Črnomelj je že leta 1998 sprejela Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, leta 2006 pa je ta krajinski park prešel v državno varovanje in upravljanje. Začele so se konkretne aktivnosti za zaščito tega območja, bogatega po biotski raznovrstnosti in kulturni dediščini. Gre za 4400 hektarjev veliko območje, znotraj katerega kraljuje mejna reka Kolpa, ki je s neposredno okolico tudi najbolj zaščitena.  Kolpa je dolga 297 km,  izvira v Gorskem  Kotarju in se izliva v Savo. Velja za toplo reko, ki je biotsko zelo raznolika in bogata.

Boris Grabrijan, v.d. direktorja parka, opisuje reko Kolpo pred več desetletji kot vir gospodarske dejavnosti.

»Popisali smo mline, stavbno dediščino, ki  so nekoč stali ob Kolpi. V 50 kilometrskem pasu, ki sodi  v območje Krajinskega parka Kolpa, je še vedno vidnih ali pa stoji 16 mlinov. 100 let nazaj jih je bilo mnogo več. Na belokranjskem delu Kolpe je delovalo 84 mlinov in nekaj žag. Dva mlina sta bila grajska, pripadala sta Podbrežju in Vinici oziroma tamkajšnjim graščakom, ostali mlini pa so bili v lasti bogatih kmetov ali vaških skupnosti. Danes na območju parka občasno delujejo trije mlini. Da bi imeli več delujočih mlinov, za to ni več potreb, saj življenje teče drugače kot nekoč. Je pa res, da smo skupaj z občino Črnomelj in nekaterimi drugimi partnerji izvedli projekt »Z revitalizacijo mlinov do zelene energije«. Za ta projekt smo črpali tudi evropska sredstva. Obdelali smo 16 mlinov in pripravili celovito dokumentacijo za tehnične rešitve. Dokumentacija je zdaj na voljo vsem lastnikom mlinov, ki bi se lotili prenove mlinov in jih želeli uporabiti za pridobivanje energije. Do zdaj se je tega lotil le eden. Kakorkoli – dokumentacija je na voljo vsem. Je pa res, da Kolpa mogoče ni najbolj primerna za pridobivanje elektrike.«

Na Kolpi je kljub temu živahno. Grabrijan dodaja: »Krajinski park Kolpa ima manjšo floto čolnov, ki jo uporabljamo delno v promocijske in delno v komercialne namene, s čimer pa ne želimo konkurirati drugim ponudnikom v našem okolju. Ne izpodrivamo ostale, ponujamo pa doživljajsko vodenje po reki.  »

Udeležba na sejmih po Evropi je pokazala, da velja predvsem staviti na turiste iz Belgije in Nizozemske, zato se sejmov v teh dveh državah zdaj redno udeležujejo. In turisti, ki se zanimajo za individualno vodenje, prihajajo. Zanimajo jih čudovita narava in doživetja v njej: čolnarjenje, pohodništvo, kolesarjenje in ogled posebnosti. Med te gotovo sodi črni močeril, posebna vrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele Krajine, odkrili pa so ga leta 1986. Krajinski park je izdal številne poučne zloženke, na primer o metuljih, pticah, kobilicah  in drugih posebnih rastlinskih in živalskih vrstah, trasirali pa so tudi številne pohodne poti.

Posebno doživetje v parku je ogled Šokčevega dvora v Žuničih.  Najstarejši zapis o domačiji, ki je razglašena za kulturni spomenik, sega v leto 1824. Gre za značilno gradnjo, saj je dvor pravzaprav majhna utrdba z notranjim dvoriščem, kjer je družina nekoč lažje obvarovala svoje premoženje. Šokčev dvor je muzej, kjer so razstavljeni značilni predmeti tistega okolja, predstavlja pa tudi načine kmetovanja, pridobivanja lanenega platna, volne in nastajanje značilnih belokranjskih pisanic. Dvor je tudi prizorišče številnih etnološkokulturnih in drugih dogodkov.

Bela Krajina je domovanje, poleg staroselcev, tudi  pripadnikov številnih drugih narodov: Uskokov, Črnogorcev, Hrvatov, Bosancev in nekaterih drugih, kar botruje pestrosti običajev, šeg, navad in tudi jezikovnim posebnostim.

Krajinski park Kolpa s Kolpo, z zaselki in naravo, ki jih obkroža, bo obiskovalca, ki ceni to bogastvo, vedno znova privabljal v odkrivanje kotičkov na tem jugovzhodnem območju Slovenije.