Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krajinski park Kolpa, v katerem kraljuje mejna reka, obiskovalcu nudi vpogled pravzaprav v vse značilnosti Bele Krajine. Na čelu parka, ki ga je Republika Slovenija vzela pod okrilje pred desetimi leti, je že ves ta čas Boris Grabrijan. Srečanje z njim je srečanje s kulturo, tradicijo in življenjem v tistem koncu. Dežela pisanic, steljnikov, lanenega platna, značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ljudskih pripovedi in značilne kulinarike nosi v sebi tudi številne druge posebnosti, ki jih sogovornik Darje Groznik dobro pozna. Boris Grabrijan bo gost Nočnega programa.
Lepi jesenski dnevi bodo gotovo ponudili priložnost za kakšen izlet ali krajše potepanje po Sloveniji. Obisk Krajinskega parka Kolpa ponuja stik z lepo naravo in kulturno dediščino tega koščka jugovzhodne Slovenije.
Gre za enega od 12tih parkov, ki sodijo pod posebno zaščito Republike Slovenije. Občina Črnomelj je že leta 1998 sprejela Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, leta 2006 pa je ta krajinski park prešel v državno varovanje in upravljanje. Začele so se konkretne aktivnosti za zaščito tega območja, bogatega po biotski raznovrstnosti in kulturni dediščini. Gre za 4400 hektarjev veliko območje, znotraj katerega kraljuje mejna reka Kolpa, ki je s neposredno okolico tudi najbolj zaščitena. Kolpa je dolga 297 km, izvira v Gorskem Kotarju in se izliva v Savo. Velja za toplo reko, ki je biotsko zelo raznolika in bogata.
Boris Grabrijan, v.d. direktorja parka, opisuje reko Kolpo pred več desetletji kot vir gospodarske dejavnosti.
»Popisali smo mline, stavbno dediščino, ki so nekoč stali ob Kolpi. V 50 kilometrskem pasu, ki sodi v območje Krajinskega parka Kolpa, je še vedno vidnih ali pa stoji 16 mlinov. 100 let nazaj jih je bilo mnogo več. Na belokranjskem delu Kolpe je delovalo 84 mlinov in nekaj žag. Dva mlina sta bila grajska, pripadala sta Podbrežju in Vinici oziroma tamkajšnjim graščakom, ostali mlini pa so bili v lasti bogatih kmetov ali vaških skupnosti. Danes na območju parka občasno delujejo trije mlini. Da bi imeli več delujočih mlinov, za to ni več potreb, saj življenje teče drugače kot nekoč. Je pa res, da smo skupaj z občino Črnomelj in nekaterimi drugimi partnerji izvedli projekt »Z revitalizacijo mlinov do zelene energije«. Za ta projekt smo črpali tudi evropska sredstva. Obdelali smo 16 mlinov in pripravili celovito dokumentacijo za tehnične rešitve. Dokumentacija je zdaj na voljo vsem lastnikom mlinov, ki bi se lotili prenove mlinov in jih želeli uporabiti za pridobivanje energije. Do zdaj se je tega lotil le eden. Kakorkoli – dokumentacija je na voljo vsem. Je pa res, da Kolpa mogoče ni najbolj primerna za pridobivanje elektrike.«
Na Kolpi je kljub temu živahno. Grabrijan dodaja: »Krajinski park Kolpa ima manjšo floto čolnov, ki jo uporabljamo delno v promocijske in delno v komercialne namene, s čimer pa ne želimo konkurirati drugim ponudnikom v našem okolju. Ne izpodrivamo ostale, ponujamo pa doživljajsko vodenje po reki. »
Udeležba na sejmih po Evropi je pokazala, da velja predvsem staviti na turiste iz Belgije in Nizozemske, zato se sejmov v teh dveh državah zdaj redno udeležujejo. In turisti, ki se zanimajo za individualno vodenje, prihajajo. Zanimajo jih čudovita narava in doživetja v njej: čolnarjenje, pohodništvo, kolesarjenje in ogled posebnosti. Med te gotovo sodi črni močeril, posebna vrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele Krajine, odkrili pa so ga leta 1986. Krajinski park je izdal številne poučne zloženke, na primer o metuljih, pticah, kobilicah in drugih posebnih rastlinskih in živalskih vrstah, trasirali pa so tudi številne pohodne poti.
Posebno doživetje v parku je ogled Šokčevega dvora v Žuničih. Najstarejši zapis o domačiji, ki je razglašena za kulturni spomenik, sega v leto 1824. Gre za značilno gradnjo, saj je dvor pravzaprav majhna utrdba z notranjim dvoriščem, kjer je družina nekoč lažje obvarovala svoje premoženje. Šokčev dvor je muzej, kjer so razstavljeni značilni predmeti tistega okolja, predstavlja pa tudi načine kmetovanja, pridobivanja lanenega platna, volne in nastajanje značilnih belokranjskih pisanic. Dvor je tudi prizorišče številnih etnološkokulturnih in drugih dogodkov.
Bela Krajina je domovanje, poleg staroselcev, tudi pripadnikov številnih drugih narodov: Uskokov, Črnogorcev, Hrvatov, Bosancev in nekaterih drugih, kar botruje pestrosti običajev, šeg, navad in tudi jezikovnim posebnostim.
Krajinski park Kolpa s Kolpo, z zaselki in naravo, ki jih obkroža, bo obiskovalca, ki ceni to bogastvo, vedno znova privabljal v odkrivanje kotičkov na tem jugovzhodnem območju Slovenije.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Krajinski park Kolpa, v katerem kraljuje mejna reka, obiskovalcu nudi vpogled pravzaprav v vse značilnosti Bele Krajine. Na čelu parka, ki ga je Republika Slovenija vzela pod okrilje pred desetimi leti, je že ves ta čas Boris Grabrijan. Srečanje z njim je srečanje s kulturo, tradicijo in življenjem v tistem koncu. Dežela pisanic, steljnikov, lanenega platna, značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ljudskih pripovedi in značilne kulinarike nosi v sebi tudi številne druge posebnosti, ki jih sogovornik Darje Groznik dobro pozna. Boris Grabrijan bo gost Nočnega programa.
Lepi jesenski dnevi bodo gotovo ponudili priložnost za kakšen izlet ali krajše potepanje po Sloveniji. Obisk Krajinskega parka Kolpa ponuja stik z lepo naravo in kulturno dediščino tega koščka jugovzhodne Slovenije.
Gre za enega od 12tih parkov, ki sodijo pod posebno zaščito Republike Slovenije. Občina Črnomelj je že leta 1998 sprejela Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, leta 2006 pa je ta krajinski park prešel v državno varovanje in upravljanje. Začele so se konkretne aktivnosti za zaščito tega območja, bogatega po biotski raznovrstnosti in kulturni dediščini. Gre za 4400 hektarjev veliko območje, znotraj katerega kraljuje mejna reka Kolpa, ki je s neposredno okolico tudi najbolj zaščitena. Kolpa je dolga 297 km, izvira v Gorskem Kotarju in se izliva v Savo. Velja za toplo reko, ki je biotsko zelo raznolika in bogata.
Boris Grabrijan, v.d. direktorja parka, opisuje reko Kolpo pred več desetletji kot vir gospodarske dejavnosti.
»Popisali smo mline, stavbno dediščino, ki so nekoč stali ob Kolpi. V 50 kilometrskem pasu, ki sodi v območje Krajinskega parka Kolpa, je še vedno vidnih ali pa stoji 16 mlinov. 100 let nazaj jih je bilo mnogo več. Na belokranjskem delu Kolpe je delovalo 84 mlinov in nekaj žag. Dva mlina sta bila grajska, pripadala sta Podbrežju in Vinici oziroma tamkajšnjim graščakom, ostali mlini pa so bili v lasti bogatih kmetov ali vaških skupnosti. Danes na območju parka občasno delujejo trije mlini. Da bi imeli več delujočih mlinov, za to ni več potreb, saj življenje teče drugače kot nekoč. Je pa res, da smo skupaj z občino Črnomelj in nekaterimi drugimi partnerji izvedli projekt »Z revitalizacijo mlinov do zelene energije«. Za ta projekt smo črpali tudi evropska sredstva. Obdelali smo 16 mlinov in pripravili celovito dokumentacijo za tehnične rešitve. Dokumentacija je zdaj na voljo vsem lastnikom mlinov, ki bi se lotili prenove mlinov in jih želeli uporabiti za pridobivanje energije. Do zdaj se je tega lotil le eden. Kakorkoli – dokumentacija je na voljo vsem. Je pa res, da Kolpa mogoče ni najbolj primerna za pridobivanje elektrike.«
Na Kolpi je kljub temu živahno. Grabrijan dodaja: »Krajinski park Kolpa ima manjšo floto čolnov, ki jo uporabljamo delno v promocijske in delno v komercialne namene, s čimer pa ne želimo konkurirati drugim ponudnikom v našem okolju. Ne izpodrivamo ostale, ponujamo pa doživljajsko vodenje po reki. »
Udeležba na sejmih po Evropi je pokazala, da velja predvsem staviti na turiste iz Belgije in Nizozemske, zato se sejmov v teh dveh državah zdaj redno udeležujejo. In turisti, ki se zanimajo za individualno vodenje, prihajajo. Zanimajo jih čudovita narava in doživetja v njej: čolnarjenje, pohodništvo, kolesarjenje in ogled posebnosti. Med te gotovo sodi črni močeril, posebna vrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele Krajine, odkrili pa so ga leta 1986. Krajinski park je izdal številne poučne zloženke, na primer o metuljih, pticah, kobilicah in drugih posebnih rastlinskih in živalskih vrstah, trasirali pa so tudi številne pohodne poti.
Posebno doživetje v parku je ogled Šokčevega dvora v Žuničih. Najstarejši zapis o domačiji, ki je razglašena za kulturni spomenik, sega v leto 1824. Gre za značilno gradnjo, saj je dvor pravzaprav majhna utrdba z notranjim dvoriščem, kjer je družina nekoč lažje obvarovala svoje premoženje. Šokčev dvor je muzej, kjer so razstavljeni značilni predmeti tistega okolja, predstavlja pa tudi načine kmetovanja, pridobivanja lanenega platna, volne in nastajanje značilnih belokranjskih pisanic. Dvor je tudi prizorišče številnih etnološkokulturnih in drugih dogodkov.
Bela Krajina je domovanje, poleg staroselcev, tudi pripadnikov številnih drugih narodov: Uskokov, Črnogorcev, Hrvatov, Bosancev in nekaterih drugih, kar botruje pestrosti običajev, šeg, navad in tudi jezikovnim posebnostim.
Krajinski park Kolpa s Kolpo, z zaselki in naravo, ki jih obkroža, bo obiskovalca, ki ceni to bogastvo, vedno znova privabljal v odkrivanje kotičkov na tem jugovzhodnem območju Slovenije.
Začela se je šola, ampak še vedno nas razveseljujejo topli dnevi, ko lahko naokoli tacamo v kratkih rokavih. Vonj po pečenem kostanju je še daleč, zato uživajmo indijansko poletje. In uživajmo tudi v nočnem druženju, v nočnih pogovorih.
Pisatelj, pesnik, etnolog, novinar, tonski mojster, glasbeni urednik, potopisec, popotnik, planinec. Dve uri pogovora z enim najplodnejših piscev bo bržkone premalo, da bi osvetlil svojo ustvarjalno pot, a vsaj delček nje nam bo razkril nočni gost Ivan Sivec.
Tokrat v Nočnem obisku gostimo eno največjih poznavalk fotografske umetnosti, višjo kustosinjo in vodjo Jakopičeve galerije dr. Marijo Skočir, ki je v Slovenijo pripeljala tudi velikane svetovne fotografije, kot so Robert Ballen, Sebastiao Salgado in Letizia Battaglia.
Rdeča nit tokratnega nočnega obiska bo slovenščina. V goste namreč prihajata slovenistki, dr. Klara Šumenjak in lektorica Nika Pavletič s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Prva je doktorirala s področja narečij, v zadnjem času pa se posveča slovenščini kot drugemu oz. tujemu jeziku. Druga prav tako raziskuje slovenščino kot tuji jezik in slovensko-makedonsko primerjalno slovnico. O ljubezni do slovenskega jezika bo torej tekla beseda, o knjižnem jeziku in narečjih, o njuni skrbi za študente, o vplivnežih in slovenščini v glasbenih besedilih, pa o tujcih in njihovih zagatah pri učenju.
Niti leto dni po izidu prve, zelo uspešne in pri občinstvu dobro sprejete zgoščenke Umazane misli je pred slabim dnem luč sveta ugledal že novi album mlade skupine Joker Out. Demoni prinašajo deset novih skladb in novih modrosti o življenju. Nekaj novitet, skupaj z nekaterimi uspešnicami prvega albuma, si bomo zavrteli med pogovorom s člani zasedbe. Kris Guštin in Jan Peteh bosta z nami delila proces nastajanja nove zgoščenke in vtise z razprodanih koncertov po državi.
Na nočni klepet smo povabili Polono Požgan, ki se že dve desetletji ukvarja s komunikacijo, ki bo tako rdeča nit prve ure. Poznamo jo kot predavateljico, radijsko in televizijsko voditeljico in pisateljico. Ravno je izdala knjigo Govori in inspiriraj z zlatimi pravili komunikacije in številnimi drugimi praktičnimi nasveti.
V noči šansonov se bomo zadrževali na začetku 20. stoletja, in sicer bomo sprva še na pariškem Montmartru, tako kot prejšnjikrat. Pretežni del noči pa bomo posvetili posebnemu žanru tega obdobja, tako imenovanemu chansonu a voix, kar je bila oznaka za tiste popevke, ki so jih peli pevci s posebno močnim glasom, pogosto so bili to kar operni pevci.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Na nočni obisk bo prišel Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360. Čopi je tudi prejemnik gazele, priznanja za najhitreje rastoče podjetje v primorsko-notranjski regiji leta 2021. Blagovna znamka 360 Karting je namreč mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira. V pogovoru z Iztokom Novakom Easyjem se bosta dotaknila poklicne kariere, Čopi je tudi prejemnik priznanja gospodarstvenik Primorske in finalist izbora za mladega managerja leta, ter seveda dijaških in študentskih dni, ko se je Jernej ljubiteljsko preizkušal tudi kot radijec. Po šestih letih dela na področju avtomobilizma je prešel v tehnološke vode. Vabljeni k poslušanju kmalu po polnoči.
Motoristi so prav posebni ljudje. Kdor ima rad motor in predvsem vožnjo z njim, ljubi svobodo v kombinaciji z užitkom, občutkom vetra na sebi … Pravi motorist uživa, ko gleda okoli sebe, uživa v vonju asfalta in bencina, v naravi, svobodi in pobegu iz monotonega življenja. V tokratnem nočnem programu bosta dva velika ljubitelja hitrih motorjev predstavila za marsikoga čudovito življenje, ki pa ga velikokrat, prevečkrat, pretresejo tragične nesreče. In tu nastopijo Beli angeli, dobrodelno društvo, katerega idejni oče in gonilna sila je Vili Gorenc. V studiu je še en zelo pomemben član društva, Sergej Kosman. S sogovornikoma boste po polnoči spoznavali življenje motoristov in poslanstvo Belih angelov.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili mariborsko kulturno producentko in aktivistko Tanjo Cvitko. Znana je po festivalu, ki spodbuja enakost, poseben eksperiment pa je pripravila tudi v projektu občinskega participativnega proračuna.
V neskončnem, prastarem labirintu hodnikov in soban fiktivnega sveta stoji nešteto kipov in vsak je drugačen od drugega. V njem je zaprt ocean, valovi bučijo po stopniščih in lahko preplavijo prostrane sobane ter zalijejo nepozornega obiskovalca. A nikar se ne bojmo stopiti v ta svet vzporedne resničnosti, po njem bomo potovali s Piranesijem, ki razume njegove vzorce in pedantno, sistematično raziskuje in popisuje svoj nenavadni dom, da bi doumel njegova čudesa. V hiši pa prebiva še moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja, ki naj bi bilo nekje v Hiši.
Uroš Buh je igralec, pevec, multiinštrumentalist, avtor glasbe, režiser slovenskih sinhronizacij celovečernih animiranih filmov in še bil lahko naštevali, a omenimo za zdaj še, da je pred nedavnim izšla njegova knjiga z naslovom Mohopedija – biografija slovenskega kolesarja Mateja Mohoriča.
V noči šansonov se bomo vrnili več kot sto let nazaj, prav na začetek 20. stoletja, in sicer na pariški Montmartre. Družili se bomo s pevci, skladatelji in pesniki, ki so takrat tam živeli in delovali ter so ustvarili tisto, čemur se še danes reče duh Montmartra.
Težko bi se našlo koga, ki ne bi poznal prav nobene od njenih številnih pesmi, še težje človek med poslušanjem njene glasbe ne začne prepevati. Anika Horvat je na glasbeni sceni že 30 let. Za njo so premnoga glasbena sodelovanja in povezovanja, nenehna prepletanja različnih glasbenih stilov, za katera pravi, da so njen zaščitni znak.
Del nočnega programa bomo namenili življenjski zgodbi Slovenke, ki je otroštvo preživela v Velenju, polovico srednješolskih let v Italiji, nato pa je v Kanadi študirala ekonomijo in politične vede. Življenjska pot jo je med drugim vodila v Ottawo, Minnesoto in Ohio, dom si je ustvarila na Long Islandu v ameriški zvezni državi New York. Naša gostja bo Veronika Dolar, ki poletne dni najraje preživlja v Sloveniji. V luči aktualne situacije v svetu smo jo povprašali o največjih ekonomskih izzivih, ki so pred nami, v pogovoru pa nam bo odstrla velik del ameriške realnosti, ki ni tako sanjska, kot jo recimo prikazuje množična kultura – še posebej filmska industrija. Kako njej čez lužo uspeva usklajevati pestro družinsko življenje s poklicem raziskovalke in profesorice? Ali drži nenapisano pravilo, da se v New Yorku ponuja uspeh na vsakem koraku, a le pod pogojem, če si sposoben hitrega tempa in imaš rad tek na dolge proge?
Jure je mojster fizioterapije, ali kot jo nekoliko hudomušno, a še kako resnično poimenuje: fiziolofije. Pri manualni terapiji namreč ni pomembna samo tehnika. Skoznjo se pri njegovem delu pretakajo raznolika znanja in sposobnosti, s katerimi naslavlja pereče probleme sodobnega načina življenja, odtisnjene v človekovem telesu in duši. Po diplomi je pripravništvo opravljal v domu starejših občanov Fužine. V nasprotju z mnenjem nekaterih poklicnih kolegov, da človek v domu starejših občanov ne pridobi konkretnih strokovnih znanj in kompetenc, je spoznal pomen potrpežljivosti in poslušanja, ki sta temelj njegovega dela, saj omogočata, da se resnično posveti vsakemu pacientu in prisluhne njegovi zgodbi. Tudi Juretova zgodba je zanimiva in raznolika. Je strasten zbiralec plošč, rad jih suka pod imenom DJ Rekordman. Za odpravljanje nemira stresnega vsakdana pa uči umetnost lenarjenja.
Zvok je naša prva zaznava zunanjega sveta, umetnost poslušanja pa se začne že v prenatalni fazi. Kako pomembna je zvočna umetnost za dojenčke in kakšno popotnico za življenje dobi otrok, ki odrašča v varnem zvočnem okolju, se bomo v noči na nedeljo pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko, doktorico Katarino Kompan Erzar. Predstavili pa bomo tudi projekt novih zvočnih iger za dojenčke, ki nastajajo v okviru mednarodnega projekta B-Air. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Gost tokratnega nočnega programa bo Simon Vendramin, poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote in vodja intervencije ob nedavnem požaru na Krasu. 17 dni so se gasilci iz cele Slovenije borili z največjim požarom v zgodovini naše države.
Neveljaven email naslov