Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
Plezalni začetki
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
“Ko sem prišla domov s planinskega tabora, sem hotela le še plezati.”
Za pravi začetek plezalne kariere šteje prvo tekmo, decembra leta 90, na kateri je bila tretja med fanti. Leta 91 je bil prvič organiziran pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije in od takrat je redno tekmovala in zato tudi vse več trenirala. V svoji kategoriji je bila vedno prva, od leta 94 pa tudi članska državna prvakinja.
Prvič je na stopničke SP stopila leta 97, leta 99 je bila tretja v skupnem seštevku, leta 2001 pa je bilo najuspešnejše do takrat; štirikrat je stala na najvišji stopnički, postala svetovna prvakinja v švicarskem Winterthuru in sezono končala na prvem mestu svetovne jakostne lestvice. Vendar pa tekmovanja niso bila edino področje Martninih plezalnih uspehov. Tudi v plezanju v naravnih stenah je bila v svetovnem vrhu; leta 97 je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+.
Martina se je v času svoje športne kariere preizkusila tudi kot vodja, trenerka mladincev in to skupaj z bivšim selektorjem mladinske reprezentance Borutom Kavzarjem, ki smo ga med pogovorom poklicali.
“Plezalci smo zelo eni hipiji, friksoni – neresni ljudje.”
Iz Slovenije v Francijo …
Če z glavo nisi 100% prisoten na tekmi, uspeha ni. In tako je leta 2006 Martina tekmovalno kariero obesila na klin. Nekaj let za tem je našla srečo zunaj naših meja.
“Kot bi že prej čutila, da bom nekoč v Franciji, sem se že zelo zgodaj začela učiti francoščino.”
El capitan
Ko danes gleda fotografije El Capitana na steni v sobi, Martina pravi, da začuti veter, sliši bučanje slapu, petje ptic … A potovanje na vrh je bilo vse prej kot enostavno.
“S seboj imaš tudi prenosno stranišče – in po petih dneh to ne diši najbolje – za tabo letijo muhe, ko to nosiš z gore.”
Ob tem dodaja še zanimivo anekdoto:«Me en malo smešen plezalec z avstrijskim naglasom začne spraševati o El Ninu, da bi ga šel rad splezat. Pred nekaj urami sem ga srečala nad smerjo Separate Reality (7a poč), ko se je pritoževal, da je nikakor ni mogel splezat, kar za Evropejce ni nič čudnega, a za nekoga, ki se podaja v El Cap, v eno od težjih smeri, vseeno nepričakovano. »Ne vem, mogoče se tale Avstrijec zaganja v pretežko smer«, sem si mislila, in mu povedala čisto vse o njej, skoraj do giba natančno, namerno pa sem velikokrat omenila, da so svedri, kjer so, zelo narazen, da je plezanje res tehnično, velikokrat malo adrenalinsko in da je vse skupaj velik zalogaj. No, ko si na koncu izmenjava maile, ugotovim, da človek mora vedeti, kaj je adrenalin in kako se pleza tehnično zahtevne plate; bil je namreč Hansjorg Auer, tisti ki je lani soliral Ribo v Marmoladi!«
Smer 8c lansko leto septembra …
Lanskega septembra je Martina opravila izjemen vzpon v smeri Max power (8c) v francoskem plezališču Bionnyssay. Zgodba ima še eno zanimivost, saj je Martina preplezala smer, v kateri je prvi vzpon pred petimi leti opravil njen mož Nico. V družbi varovalke in nekdanje sotekmovalke Liv Sansoz je uspela v tem večletnem projektu. Zanjo je bila to druga smer težavnosti 8c, leta 2005 je v Mišji Peči preplezala smer Vizija (8c). Takrat je bil to prvi slovenski ženski vzpon v smeri, ocenjeni z 8c in je postala šesta plezalka na svetu, ki ji je uspel takšen podvig.
“Dobro moraš biti telesno pripravljen in najti smer, ki ti odgovarja.”
Martino Čufar Potard lahko v tem tednu ulovite na predavanju v Cankarjevem domu na 11. Festivalu gorniškega filma.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
Plezalni začetki
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
“Ko sem prišla domov s planinskega tabora, sem hotela le še plezati.”
Za pravi začetek plezalne kariere šteje prvo tekmo, decembra leta 90, na kateri je bila tretja med fanti. Leta 91 je bil prvič organiziran pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije in od takrat je redno tekmovala in zato tudi vse več trenirala. V svoji kategoriji je bila vedno prva, od leta 94 pa tudi članska državna prvakinja.
Prvič je na stopničke SP stopila leta 97, leta 99 je bila tretja v skupnem seštevku, leta 2001 pa je bilo najuspešnejše do takrat; štirikrat je stala na najvišji stopnički, postala svetovna prvakinja v švicarskem Winterthuru in sezono končala na prvem mestu svetovne jakostne lestvice. Vendar pa tekmovanja niso bila edino področje Martninih plezalnih uspehov. Tudi v plezanju v naravnih stenah je bila v svetovnem vrhu; leta 97 je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+.
Martina se je v času svoje športne kariere preizkusila tudi kot vodja, trenerka mladincev in to skupaj z bivšim selektorjem mladinske reprezentance Borutom Kavzarjem, ki smo ga med pogovorom poklicali.
“Plezalci smo zelo eni hipiji, friksoni – neresni ljudje.”
Iz Slovenije v Francijo …
Če z glavo nisi 100% prisoten na tekmi, uspeha ni. In tako je leta 2006 Martina tekmovalno kariero obesila na klin. Nekaj let za tem je našla srečo zunaj naših meja.
“Kot bi že prej čutila, da bom nekoč v Franciji, sem se že zelo zgodaj začela učiti francoščino.”
El capitan
Ko danes gleda fotografije El Capitana na steni v sobi, Martina pravi, da začuti veter, sliši bučanje slapu, petje ptic … A potovanje na vrh je bilo vse prej kot enostavno.
“S seboj imaš tudi prenosno stranišče – in po petih dneh to ne diši najbolje – za tabo letijo muhe, ko to nosiš z gore.”
Ob tem dodaja še zanimivo anekdoto:«Me en malo smešen plezalec z avstrijskim naglasom začne spraševati o El Ninu, da bi ga šel rad splezat. Pred nekaj urami sem ga srečala nad smerjo Separate Reality (7a poč), ko se je pritoževal, da je nikakor ni mogel splezat, kar za Evropejce ni nič čudnega, a za nekoga, ki se podaja v El Cap, v eno od težjih smeri, vseeno nepričakovano. »Ne vem, mogoče se tale Avstrijec zaganja v pretežko smer«, sem si mislila, in mu povedala čisto vse o njej, skoraj do giba natančno, namerno pa sem velikokrat omenila, da so svedri, kjer so, zelo narazen, da je plezanje res tehnično, velikokrat malo adrenalinsko in da je vse skupaj velik zalogaj. No, ko si na koncu izmenjava maile, ugotovim, da človek mora vedeti, kaj je adrenalin in kako se pleza tehnično zahtevne plate; bil je namreč Hansjorg Auer, tisti ki je lani soliral Ribo v Marmoladi!«
Smer 8c lansko leto septembra …
Lanskega septembra je Martina opravila izjemen vzpon v smeri Max power (8c) v francoskem plezališču Bionnyssay. Zgodba ima še eno zanimivost, saj je Martina preplezala smer, v kateri je prvi vzpon pred petimi leti opravil njen mož Nico. V družbi varovalke in nekdanje sotekmovalke Liv Sansoz je uspela v tem večletnem projektu. Zanjo je bila to druga smer težavnosti 8c, leta 2005 je v Mišji Peči preplezala smer Vizija (8c). Takrat je bil to prvi slovenski ženski vzpon v smeri, ocenjeni z 8c in je postala šesta plezalka na svetu, ki ji je uspel takšen podvig.
“Dobro moraš biti telesno pripravljen in najti smer, ki ti odgovarja.”
Martino Čufar Potard lahko v tem tednu ulovite na predavanju v Cankarjevem domu na 11. Festivalu gorniškega filma.
Pokrajinski muzej Maribor, osrednja muzejska ustanova v mestu ob Dravi, v letu 2018 zaznamuje 115 let obstoja in delovanja. Kaj v tem muzeju pripravljajo ob tem jubileju, s katerimi dogodki in prireditvami bodo zaznamovali to leto, pa tudi o zgodovinski poti muzeja, njegovih zbirkah, stalnih razstavah in dejavnostih bo po polnoči spregovorila direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor, dr. Mirjana Koren. Z njo se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zgornji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča se v teh dneh po odru preganjajo Pošasti. Zadnja predstava, ki jo je režiral. Za njim jih je že več kot sto. Žanrsko raznolikih, a s prepoznavnim avtorskim podpisom. Četudi dolg, bi bil nočni pogovor hudo prekratek, če bi se hotela sprehoditi skozi vse. Pa tudi, kdo bi hodil nazaj, pravi Vito. Ne preštevanje, ampak pogovor v živo, tukaj in zdaj, aktualne misli o aktualnih rečeh bodo merile nočne minute. Z Vitom Tauferjem se bo pogovarjala Nada Vodušek.
Direktor fotografije je eden manj prepoznavnih poklicev filmske industrije pri nas. Mnogi ga enačijo s kamermanom oziroma snemalcem. V bistvu pa gre za enega glavnih avtorjev avdiovizualnega dela, pripovedovalca zgodbe in tako je tudi skoraj najpomembnejši člen pri ustvarjanju filma. Lev Predan Kowarski je trenutno eden najboljših direktorjev fotografije mlajše generacije pri nas. Čeprav je šele na začetku svoje filmske poti, se je že podpisal pod več kot trideset celovečernih in kratkih igranih filmov, dokumentarnih filmov in videospotov. O vlogi in značilnostih direktorja fotografije se bo nekaj minut po polnoči z njim pogovarjal Marko Rozman.
Fotoklub Žarek iz Sežane deluje 25 let. Jubilej so obeležili z odprtjem fotorazstave Arhitektura, ki predstavlja izbor 15 članov z različnimi motivi fasad, stopnic, odsevov in drugih arhitekturnih elementov. V studiu se nam bosta pridružila trenutni in dolgoletni predsednik fotokluba, Igor Petaros in Jadran Čeh. Del pogovora bomo namenili tudi pomenu ljubiteljske fotografske umetnosti za območje Krasa in Brkinov ter vplivu digitalne tehnologije. K poslušanju vabi Janja Novoselc.
Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa sta že dobro uigran par, ki deluje v sožitju tako v glasbi kot tudi zasebno. Združila ju je ljubezen do glasbe, ki jo skupaj le še nadgrajujeta – pišeta besedila in melodije, lani so Ognjeni muzikanti z njuno pesmijo slavili na festivalu Slovenska polka in valček, izdala pa sta tudi svoja prva singla. Čez en teden je pred njima nov velik izziv – v vlogi Pepelke in njenega princa bosta v Kulturnem domu Radomlje nastopila v novem muzikalu Pepelka. O svojem glasbenem in gledališkem ustvarjanju bosta Uroš in Tjaša več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Ker namenjamo mediji vse preveč časa in prostora zgodbam s slabim prizvokom, smo se odločili, da vam (še vedno) na začetku leta tudi v nočnem programu ponudimo v poslušanje izbor pozitivnih zgodb, ki smo jih na Radiu Maribor zbrali v letu 2017. Nastalo jih okoli 50, za to noč smo jih izbrali 10 in jih bomo nanizali med polnočjo in drugo uro zjutraj.
"Ne moški, spremenile so se ženske," ugotavlja sociolog Ivan Bernik, ki je eden največjih strokovnjakov na področju spolnosti v Sloveniji. Povedano podpirata podatka, iz katerih razberemo dve stvari: pri nas imajo ženske prvi spolni odnos prej kot moški, kar polovico žensk pa erotično privlačijo tudi osebe istega spola. Prof. Bernik nam bo v nočnem pogovoru razkril podrobnosti o spolnem in intimnem življenju v Sloveniji. Kaj se dejansko dogaja za vrati naših spalnic? O čem fantaziramo in kaj pričakujemo? Ali so naše zveze monogamne ali odprte tudi za druge spolne partnerje? Kako velika je želja po eksperimentiranju? Prisluhnite nam v noči s torka na sredo. Z dr. Ivanom Bernikom se bo pogovarjal Iztok Konc
Noč iz nedelje na ponedeljek nas bo popeljala na šrilanške plaže. Tja nas bosta s svojimi zgodbami pospremila Tatjana in Mitja Butul, ki toplejšo polovico leta preživita na svoji primorski domačiji, mrzlo polovico leta pa v njunem drugem domu na otoški državi v Indijskem oceanu. Letos sta odhod v Azijo malce zamaknila, zato ju bo pot pred tem pripeljala še v ljubljanski studio. Prek radijskih valov vas bomo najprej peljali na sprehod po nasadu oljk na Manžanu, nato pa še v nasade ananasa, cimeta in belega čaja na Šrilanko. O šrilanški kulturi ter običajih in o umetnosti povezovanja naše kulinarike s šrilanško, po polnoči v družbi Darja Pograjc.
Verjetno ni nič čudnega, da se je dr. Peter J. Verovšek odločil za študij politologije in mednarodnih odnosov, saj so slednji pustili močan pečat v njegovi zgodbi in zgodbi njegove družine. Rodil se je v ZDA slovenskim staršem, mednarodno maturo opravil v Ljubljani, nato študij znova nadaljeval čez lužo, doktoriral na Univerzi Yale, tri leta predaval na Harvardu, zdaj pa se je spet vrnil na staro celino, kjer živi in predava v Sheffieldu v Veliki Britaniji. Od zgodovinskega spomina do EU in Brexita, od tranzicijske pravičnosti do črnega pasu v brazilskem jiu- jitsu. Dr. Petra Verovška vse to izredno zanima in vsem tem ga bo povprašala Mojca Delač, ki ga je povabila na naš nedeljski nočni obisk.
Na nočni obisk pride Ines Paravan, profesorica pedagogike, certificirana psihoterapevtka transakcijske analize, mediatorka. Je tudi pevka in popotnica. Kot sama pravi, si prizadeva za ohranjanje radovednosti, kritičnega uma in radosti v življenju. Obožuje horizonte v glavi in naravi, je še namignila gostiteljici, Barbari Kampos.
Bernarda Škrabar je po izobrazbi magistra varstvoslovja, podeljen ji je bil tudi naziv ambasadorka znanj, že 11 let pa dela v detektivskem poklicu, ki je bil zanjo ljubezen na prvi pogled. O sebi pravi, da je samosvoja upornica, ki ne mara povprečja. Njen vzornik je Allan Pinkerton, detektiv, ki je v 19. stoletju ubral neodvisno pot, v svojih vrstah pa imel tudi kar nekaj žensk, in to v obdobju, ko še niso imele niti volilne pravice. Bernarda proučuje detektivsko dejavnost in se trudi za njen razvoj, zato je lansko leto prvič v zgodovini naše države gostila profesionalne tuje detektive ene najmočnejših detektivskih organizacij na svetu in nas postavila na svetovni zemljevid detektivov. Na nočni obisk je Bernardo Škrabar povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Prvi nočni program novega leta s totega konca bomo polepšali s poznanim in prepoznavnim glasbenikom in pevcem IVOM MOJZERJEM. Ob koncu starega leta je presenetil z avtobiografijo in istoimensko novo zgoščenko »Srečen je, kdor zares živi«. Na nočno predstavitev slovenske in tudi štajerske žive legende ga je povabil voditelj nočnega programa Zoran Turk.
Rokavička, izgubljena v snegu. V njej se stiskajo in spijo živali. Lisica na zasneženi jasi. Taščica v rdečih škorenjcih … Veliko pravljičnih likov so že upodobili njeni čopiči in čisto vsak je nekaj posebnega. Živali riše raje kot ljudi. Četudi se je spočetka skorajda upirala talentu, ki ji je bil položen v zibko in si želela postati balerina, so danes ilustracije njeno življenje. Ne razglablja preveč o njihovih skritih pomenih, o podtonih in sporočilih, ki jih nosijo pravljice. Ideje, ki se oplajajo od vsepovsod, tudi iz čisto vsakdanjih življenjskih prigod, rada čim prej prenese na papir. Hano Stupica je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V Nočnem programu ste v letu 2017 slišali veliko zanimivih zgodb ljudi. Prek 300 smo jih gostili v živo, kot temu rečemo radijci. Leto zaokrožujemo s prav posebno zgodbo. Zgodbo za dva: Polono in Jona. Življenjski poti sta se prekrižali in nastala je tudi radijska igra, ki govori o resnični zgodbi najstnika v rejništvu. Povod za igro so bili dnevniški zapiski, ki jih je pisala Polona Ramšak, gostja Darje Groznik v zadnji noči starega leta.
Skupino Ano ur’co al’ pej dvej sestavljata vokalni kvartet in instrumentalni trio. Posebnost zamejskega ansambla je ta, da igra predvsem slovenske tržaške narodne ali ponarodele pesmi. Nastopajo v slovenskih tržaških narodnih nošah in tudi tako vrednotijo ljudsko izročilo. Skupina je sodelovala na različnih glasbenih festivalih v Sloveniji z odličnimi uvrstitvami, udeležuje se tudi kulturnih prireditev v Italiji in Avstriji. Beležijo 20-letnico delovanja in ob tej priložnosti je Smilja Baranja k pogovoru povabila vodjo skupine, Igorja Košuto.
Prazniki so čas veselja in zabav, ki si jih lahko popestrimo tudi s pripravo okusnih koktajlov. V noči na petek boste v oddaji Nočni obisk spoznali enega izmed najbolj uspešnih slovenskih barmanov, predsednika Društva barmanov Slovenije, Aleša Ogrina. Kaj je potrebno, da naredimo dober koktajl in zakaj je to posebna vrsta umetnosti? Kateri koktajli so najstarejši in kateri najbolj legendarni? Kateri so povezani s posebnim protokolom uživanja in kateri koktajli se pijejo le ob posebnih priložnostih? Kaj pomeni biti dober barman in kako se je umetnost mešanja pijač spreminjala in razvijala, vam bo razložil Aleš Ogrin. Z vami bo delil tudi recepte in ideje za pripravo prazničnih mešanih pijač, da boste lahko v novo leto vstopili malo drugače.
Na nočni obisk prihaja Robert Pikl, eden najbolj delavnih domačih studijskih in koncertnih kitaristov. Pravi, da je sodeloval že na več kot 150 stilsko raznolikih glasbenih projektih domačih in tujih glasbenikov. Od leta 2012 je idejni vodja, pevec in avtor skladb electro-swing-gypsy zasedbe Manouche. Ta za leto 2018 napoveduje tretji album. V nadaljevanju bomo poslušali glasbenike, ki bodo pogledali na leto 2017 in nam izdali tudi kakšno željo za leto 2018. Z nami bodo: Alya, Kevin Koradin, Rudi Bučar, Bohem, Mi2, Maja Keuc, Iztok Novak Easy, Sweat Peak, Bohem, Ivo Mojzer, Okustični… Da pa bo vse skupaj še bolj napeto, pa bo za vse nas v leto 2018, po astroloških znamenjih, pokukala tudi Zlatka Berko. Torej več kot dovolj razlogov, da boste del, ali pa morda kar celo noč, preživeli v naši družbi. Vaš gostitelj bo Robert Zajšek.
Njen glas ima kristalen, jasen zven. Z njim zna začarati, pobožati in podrezati v skrite žepe naših src. Že več kot tri desetletja raziskuje polja slovenske ljudske muzike in zmeraj odkrije kaj še nepoznanega našim ušesom. Njene interpretacije so čiste in sveže. Nobenega pompa in okraskov. Neposredno in zares. Pa naj poje sama, ob spremljavi živih instrumentov, ali v sozvočju z digitalnimi impulzi. Bogdana Herman ni le prvi glas ljudskih pesmi, je tudi ženska eruditske širine in odkrite, odločne besede. Nočni pogovor, na katerega jo je povabila Nada Vodušek, se bo dotikal mnogih tem. Seveda pa bo gosto prepreden tudi z muziko.
Ob telefonu vas v nočnem programu pričakuje voditeljica Mojca. Zanima jo, kako preživljate te praznike, kdo vse se je ali se ni spomnil na vas in kakšne načrte imate za leto, ki prihaja.
Neveljaven email naslov