Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
Novi koronavirus bo spremenil tudi naše počitniške navade. Zato vas bomo poslušalke in poslušalce po polnoči vprašali, kakšni so vaši letošnji dopustniški načrti. Boste obiskali katerega izmed slovenskih krajev, ali boste kljub vsemu skušali oditi v tujino? Koliko boste pripravljeni odšteti za različne usluge in kako boste dopuste skušali prilagoditi situacijam, ki se bodo še pojavljale. Bomo sploh še kdaj počitnikovali tako, kot si želimo? Na telefonski številki 01 475 22 22 bo vaš klic pričakoval voditelj nočnega programa Aleš Ogrin.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Božale nas bodo melodije mariborskega akustičnega dua Andrej & Ida, jazz basista Tadeja Kampla in ameriške kantavtorice Melanie Safka. Klepetali pa bomo tudi z radijcem in pisateljem Markom Radmilovičem in se podali na izlet v zgodovino.
Jana Fak je ilustratorka, grafična oblikovalka in umetnica, ki je v času pandemije vsak dan risala pobarvanke, da bi bile otrokom in staršem v sprostitev v teh nenavadnih dneh. Ustvarila je imenitno motivacijsko knjigo Živalski dnevi ali Ko dan pričneš popolnoma drugače. Prisluhnite ji po polnoči, ko bo gostja Darinke Čobec.
Človek širokega pogleda, ki misli arhitekturo, urbanizem in umetnost. Skozi prakso in skozi besede. Ne moremo namreč govoriti o arhitekturi, če ne govorimo tudi o ljudeh, in obratno: ne moremo govoriti o ljudeh, če ne govorimo o arhitekturi, pravi. Da še zmeraj radi beremo tehtna in poglobljena besedila na papirju dokazuje tudi revija, ki letos praznuje svojo prvo petletko in presega meje arhitekture. Arhitekt in umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda bo nočni gost Nade Vodušek.
»Ni ga lepšga mes'ca v letu kot je mesec maj, ves v zelenju, ves je v cvetju, za ljubezen pravi raj,« pravi ljudski verz in s pesmimi o ljubezni naših poetov bomo – s primerno glasbeno spremljavo in z vašim morebitnim sodelovanjem – polepšali nočni program radia Slovenija. Pripravlja Lucija Grm.
Končno se približujemo dnem, ko bomo spet lahko svobodneje zadihali, se otresli dušeče utesnjenosti. Nočni program ponuja besedo vsem: mladim, starim, najstarejšim. Ja, tudi mladi so te dni od ujetosti med štiri stene nespečni in Mojca Blažej Cirej bo vesela, če jo pokličete. Vseh. Saj ni treba, da je kaj posebnega, par besed, pa je. Toliko, da se podružimo.
V nočnem programu bomo tokrat prisluhnili kar osmim zgodbam. Pogovarjali se bomo z zdravnico in mamo petih otrok, raziskovalcem, podjetnikom, delavko v domu za ostarele, delavko v turizmu, kulturnikom, športnikom in sindikalistom. Osem zgodb, ki vsaka na svoj način odstira pogled na življenje v teh korona-časih.
Letošnji 1.maj bo drugačen, brez kresov, budnic, brez druženja – praznovali bomo na daljavo – toda vseeno skupaj, saj je tudi po 130 letih od prvega praznovanja praznika dela jasno, da delavske pravice nikoli niso bile podarjene. Vse pravice, izboljšanje socialnega položaja, delovnih razmer, si je bilo treba izboriti in marsikje je še danes tako. Kakšne pravice si moramo zagotoviti v teh časih, kje so delavske pravice kratene zdaj? O tem bomo z vami klepetali na to praznično noč, na obisk pa prihaja eden nekdanjih sindikalnih voditeljev, ki je bil na čelu neštetih pogajanj in številnih protestov za dostojne plače in pokojnine, Dušan Rebolj.
Zgodovinar dr. Andrej Rahten, strokovnjak za politično in diplomatsko zgodovino Slovencev v pozni habsburški monarhiji in kraljevini Jugoslaviji, je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predstavil bo čas, v katerem se je pred sto leti odvijal koroški plebiscit in njegove mednarodne okoliščine.
»Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in noč preživijo zelo udobno. » To je le eden od pregovorov, rekov, rekel ali izrekov, kot jih poimenuje slovenski pravopis, in v tokratnem nočnem programu jih bomo - seveda tudi ali predvsem z vašo pomočjo, nekaj napaberkovali. Da pa bo še bolj pestro, vas bomo izzvali, da jih – bolj ali manj znane – dopolnite oziroma zaokrožite. Eden najljubših voditeljičinih je "Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem." In jih bomo. K poslušanju in sodelovanju vas bo vabila Lucija Grm.
Ob 27.aprilu, Dnevu upora proti okupatorju, razmišljamo o uporu nasploh. V tem času se pravzaprav ves svet upira širjenju epidemije. Upor ima tudi veliko drugih razsežnosti. Ali je nepogrešljiv znanilec sprememb v družbi? Kakšen upor, proti komu ali čemu je sploh še aktualen - o vsem tem bosta razmišljala ustavni pravnik dr. Andraž Teršek in Vuk Čosić, digitalni umetnik in strateg. Vprašanja postavlja Darja Groznik.
V Trbovljah rojena igralka Anja Drnovšek se je z gledališčem srečala že kot otrok. Po končani gimnaziji v Litiji se je vpisala na AGRFT v Ljubljani in študirala dramsko igro in umetniško besedo. Že v študijskih letih je debitirala v Mestnem gledališču ljubljanskem in nastopila v več študentskih kratkih filmih. Po diplomi je odšla v tržaško gledališče, svoj gledališki pristan pa je našla v Kopru. Poznamo jo tudi po vlogah v TV nadaljevankah. Anja Drnovšek pa je tudi velika ljubiteljica konjev in športnega jahanja. V nočni galop se bo podala v pogovoru z Alenom Jelenom.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Na Prvem programu se v noči na petek odpravljamo daleč nazaj v zgodovino, na Ljubljansko barje, med koliščarje. Med ljudi, ki so na tem območju s prekinitvami vztrajali skoraj 3000 let. Ob omembi koliščarjev najverjetneje najprej pomislimo na Bobre Janeza Jalna, njihova romantična podoba se zrcali tudi v likovni umetnosti. Koliko zares vemo o koliščarjih in kako k njihovemu razumevanju pripomorejo sodobna arheološka dognanja? Raziskovalna izkopavanja v stalno mokrih tleh in jezerih so za arheologe namreč poseben izziv zaradi zahtevnih delovnih razmer. V oddaji Nočni obisk bomo gostili Dejana Veraniča, arheologa iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Na klepet ga je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja Tilen Majerič. Že od malih nog je predan glasbi, saj je bila njegova mama glasbena urednica. V zadnjih letih piše besedila za znane glasbene ustvarjalce in sodeluje v produkcijski ekipi Sweet Peak. Spregovorili bomo tudi o ljubezni do gibanja, kuharskem ustvarjanju, o delu v tujini in o koronavirusu. Po polnoči. Pripravlja Robert Zajšek.
Takoj ko je postalo očitno, da mask primanjkuje, so se lotile dela. ZOOFA Slovenia, SOTO in Faller Inštitut Slovenija so ustanovitelji neprofitnega združenje Mask_Sign. Modne oblikovalke so se lotile dela in začele izdelovati pralne zaščitne maske. Ne le za družine, prijatelje in znance. Za zdravstvene ustanove, za male bolnike, za celotno družbo. Na tisoče mask iz njihovih delavnic potuje k tistim, ki jih potrebujejo. V Sloveniji in po svetu. Na nočnih valovih bodo z nami Mojca Celin, Sanja Grcić in Jelena Proković. Gosti jih Nada Vodušek.
Imate radi balkone? V tem času so za marsikoga pomemben stik z zunanjim svetom, prostor na svežem zraku, tudi, ko smo doma. Priložnost, da pokramljamo s sosedi, spijemo čaj na soncu, da preberemo knjigo, gojimo rože in začimbe in sploh, da si polepšamo dneve. O balkonih se bomo pogovarjali z arhitektko Majo Ivanič in umetnostno zgodovinarko doc. dr. Mijo Oter Gorenčič. Iz domovine bržkone enega najbolj znanih balkonov se nam bo oglasil Janko Petrovec, veseli pa bomo tudi, če boste svoje zgodbe z balkonov v tem času delili tudi vi! Vaša družba v prvih minutah ponedeljka bo Mojca Delač.
Ali obstajajo ukrepi za preprečevanje epidemije, ki bi bili všeč vsem prebivalcem in hkrati ustrezali smernicam, ki jih zagovarja stroka? Kaj je smiselno in kaj ne? Smo dovolj zreli, da sami brez policijskega nadzora vemo, kdaj je treba navodila dosledno spoštovati? Kakšni bi bili vaši ukrepi ob epidemiji koronavirusa? Voditelj Jure K. Čokl zbira vaše predloge v zameno za glasbene želje!
Na nočnem obisku bo z nami najuspešnejši in najbolj prepoznavni slovenski avtomobilski športnik Andrej Jereb. Ko še ni imel vozniškega izpita, je z zaslužkom poletnega dela v avtopralnici kupil prve dirkaške rokavice in tekmovalna sedeža. Pri 19tih je kupil prvi dirkalni avtomobil in odpeljal prvi rally. Njegova športna zgodba pa se je leta 2010 končala z največjim uspehom – uvrstitvijo v prvo deseterico slavnega rallya Monte Carlo. Na avtomobilistični klepet vabi nočni gostitelj Branko Laginja.
Čas, ki ga preživljamo v nekoliko drugačnih razmerah, kot smo jih navajeni, je lahko tudi dobra priložnost za učenje novih stvari. Voditelj Aleš Ogrin vas po polnoči vabi na klepet o tem, kaj dobrega ste v času karantene naredili zase. Ste osvojili kakšna nova znanja, mogoče obudili stare konjičke, ali pa morda prišli do novih spoznanj o sebi in tistih, ki polepšajo vaš vsak dan. Z vašimi pripovedmi iz karantene vas pričakujemo na telefonski številki 01 475 22 22. Pridružite se nočnemu programu. Veseli vas bomo.
Neveljaven email naslov