Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Ste vedeli, da tudi metulji pojejo, tako kot kobilice? Med kobilicami je večini najljubši murn in čriček, med metuljčki pa najbrž tisti, ki se običajno s pomladjo pojavijo v trebuhu. Kako je s kobilicami , ki jih je lahko na kvadratni kilometer kar 80 miljonov? Zakaj se pojavljajo invazije kobilic, ki nikoli ne trčijo druga ob drugo? To je še več zanimivosti v v pogovoru z žužkoslovcem Stanislavom Gombocem.
Ljubiteljski zgodovinar Lucijan Trošt iz Cola nad Ajdovščino trenutno pripravlja knjigo o napadih 16. in 19. eskadrilje SAAF (Južnoafriških letalskih sil) na kraje v okolici Trnovske in Banjške planote, kjer so se v postojankah zadrževali nemški vojaki. Letalski napadi so pomenili pomoč XI. korpusu Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Zavezniške zračne sile so takrat napadle Idrijo, Col, Grgar, Most na Soči in druge primorske kraje. 21.februarja letos mineva 75 let od prvega napada na Col. Akcije zavezniških zračnih sil in celotno dogajanje v zadnjih mesecih 2. svetovne vojne bo Lucijan Trošt predstavil novinarki Meti Škvarč.
Če omenimo žametne vrtnice, je najbrž prva asociacija Boris Kopitar. Ta pesem je postala njegov zaščitni znak. Po polnoči prihaja v studio voditelj in pevec, ki bo v pogovoru z voditeljico Lucijo Grm odstrl še kakšno tančico s svojega življenja.
Podjetnik, tekač, oče in mož Matjan Cojhter je v življenju počel že marsikaj, trenutno pa je direktor invalidskega podjetje, specializiranega za pakiranje, etiketiranje in sestavljanje. Je strasten tekač in ultramaratonec, tudi organizator tradicionalnega Božičkovega teka v Mariboru, blizu pa so mu tudi znanja, kot so NLP, hipnoza, osebna rast in zakon privlačnosti. O vsem tem bomo govorili v prvi uri in pol nočnega klepeta, zato se pridružite Robertu Zajšku, ki je Matjana Cojhterja povabil na klepet.
Razmišlja in pripoveduje v več jezikih hkrati. Oblikuje, riše, slika in piše. Ne vse hkrati. Grafični oblikovalec in specialist za blagovne znamke. Soustanovitelj kolektiva Ljudje in veganske iniciative Republika Kucha, ki je postala doma za semiodgovorne hedoniste, ultrautopične idealiste in labradorce. Tisti, ki si izmišlja nove besede. In svoje delo jemlje tako resno, da se nadvse rad šali. Vladimirja Mićkovića je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V goste prihaja mlad virtuoz, pianist Urban Stanič. Zdaj se šola na Akademiji za glasbo v Ljubljani in nastopa na odmevnih koncertih doma in v tujini. Čeprav v zadnjih letih v ospredje postavlja glasbo, je tudi izjemen šahist in matematik. Z glasbenimi nastopi pobira številne nagrade. Pred šestimi leti je zmagal na slovenskem izboru za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki, nato pa na finalnem tekmovanju v Kölnu zasedel zavidljivo drugo mesto.
Gost Nočnega obiska je v javnosti zelo znan. Vendar boste s podatkom, da je Ljubljančan, ki pa zdaj živi v Mariboru, težko uganili njegovo ime. Tudi podatek, da je v mladosti treniral košarko, zdaj pa teče in hodi v hribe, vas bo kvečjemu zavedel, saj ni športnik. Če vam pa povemo, da skriti gost bdi nad pokojninsko blagajno, verjetno ne bo težav. Gostimo Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: BoBo
"Ob pogledu na predsednika Clintona, ki ni pravilno držal kozarca v rokah, mi ni bilo vseeno," je pred leti po visokem obisku na Brdu pri Kranju povedal predsednik Društva Sommelier Slovenija Ivan Peršolja. Po izobrazbi kemik in ekonomist si je v svoji dolgoletni karieri močno prizadeval za razvoj turizma in tudi zato prejel nagrado za življenjsko delo v gostinstvu, ki jo podeljuje Turistična organizacija Slovenije. V domačih Brdih je bil več kot 16 let zaposlen v Vinski kleti Goriška Brda, kot direktor gostinstva v podjetju Hit in kot predsednik Društva Sommelier Slovenije pa je v slovenski prostor vnesel medgeneracijski prenos znanja. Na pogovor ga je povabil Iztok Novak.
Diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter dramski igralec Uroš Potočnik poleg igranja v filmih pripravlja svoje gledališke stvaritve kot igralec, režiser ter pisec besedil in glasbe. Je tudi filmski zanesenjak. V Nočnem obisku bo razkril, kam vse posega njegov radovedni ustvarjalni duh.
Predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban bo predstavila poslanstvo tega društva in programe, s katerimi skušajo pomagati tako odraslim kot otrokom in mladostnikom pri žalovanju ob smrti bližnje osebe. Spregovorila bo tudi o tem, kako uspešni smo pri detabuizaciji smrti na Slovenskem in kdaj bo končno zaživela Hiša hospica. Pred mikrofon jo je povabil Teodor Bostič.
Od kamnite kraške hiše do hiše na havajski pečini nad morjem, zasnove sodobne vasi, stanovanjskih blokov, vrtcev in stanovanj za starejše ali za študente, mestne ulice, spomenika, kulturnega središča in kurirane knjižnice. To je le nekaj del, ki nosijo podpis arhitekturnega studia Dekleva - Gregorič arhitekti, plemenitih izrisov misli v prostoru sedanjosti. Kot gostujoči profesor predava na številnih univerzah po svetu in v okviru Londonske univerze Architectural Association vodi raziskovalni program nanoturizem. Arhitekta Aljošo Dekleva je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Tudi letos lahko podelitev nagrad Ameriške filmske akademije, tako imenovanih oskarjev, spremljate na Prvem. Podelitev bosta v družbi filmske kritičarke Ane Jurc z MMC RTVSLO spremljala Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska. Včasih pa mikrofone odpremo vam - poslušalkam in poslušalcem. Spet je tu sobota, ko se polni vtisov zaradi vsega novega, kar se dogaja, lahko zberemo in malo poklepetamo. Povejte svoje mnenje, šalo, opišite svoje življenje. Vaš klic bo sprejela Mojca Blažej Cirej.
Na začetku slovenskega kulturnega praznovanja se spodobi predstaviti ustvarjalca, ki s svojim delovanjem izpričuje in dokazuje vso geografsko zajetnost in pestrost našega kulturnega prostora. Peter Gergolet je glasbenik in novinar, še najraje pa rocker iz Doberdoba, ki se je pred leti preselil na Tržaško, v Repen. Zaposlen je na deželnem sedežu RAI v Trstu, njegova strast pa je glasba. Kot avtor, kitarist, pobudnik in idejni vodja je deloval v skupinah Fiberglas, Blek panters, Vulture & the Guru …skratka v zasedbah, ki so raznovrstne. Velja za nekakšnega "hit mejkerja" Goriške in Tržaškega Krasa. Pesmi piše in sklada tako v doberdobskem narečju kot v slovenščini. Nenazadnje je Peter Gergolet zaslužen tudi zato, da se je v fokusu glasbenega spektakla znašel krompir, natančneje - ena njegovih hektarsko najbolj donosnih sort - kenebek. V nočnem programu ga bo gostil Armando Šturman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni klepet prihaja Petra Škarja, pisateljica, soavtorica in zapisovalka zgodb drugih, ki je že od malih nog zaljubljena v knjige in slovenski jezik, poznamo pa jo tudi kot podjetnico in popotnico, ki v zadnjem času obožuje sončne vzhode v gorah in ji nikoli ne zmanjka energije in nasmeha na obrazu. Prisluhnite malo po polnoči, ko bo z njo klepetal Robert Zajšek.
Srečate jo lahko povsod, kjer mladi z akcijami in pogovori opozarjajo na pravico do dostojne strehe nad glavo za vse. Magistrska študentka sociologije se raziskovalno ukvarja s področji stanovanjske preskrbe, zadružnih modelov bivanja in neoliberalizacije mesta. Ne le kot teoretičarka: je namreč članica zadruge Zadrugator, ki načrtuje popolnoma realne in uresničljive zamisli o lažjem in dostopnejšem sobivanju v obdobju pretiranih cen stanovanj in oderuških najemnin. Vidite pa jo lahko tudi na predstavah sodobnega plesa. Zadnje čase manj pogosto, kot bi si želela, vendar ples ostaja njena velika ljubezen. Mašo Hawlina je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V prvih minutah ponedeljka pride na nočni obisk vsestranska mlada umetnica, igralka in pevka Alya Elouissi, ki že nekaj let znanje in izkušnje nabira v tujini, od Londona do Moskve. Igrati je začela že kot osnovnošolka, leta 2007 pa prejela nagrado za najobetavnejšo mlado igralko na Festivalu gledaliških sanj. Pri devetnajstih je odšla v London; tam je dobila priložnost tudi za nastop v velikih filmskih produkcijah, kot sta seriji Black Mirror in Silent Witness ter film Dojenček Bridget Jones. Trenutno na Ruski akademiji dramskih umetnosti v Moskvi študira dramsko igro, lani pa je izdala tudi svoj prvi album z naslovom »My love«, moja ljubezen. O vseh svojih ljubeznih bo Alya Elouissi pripovedovala v pogovoru z Mojco Delač v ponedeljek malo po polnoči.
Mladi glasbenik Tilen Lotrič pravi, da je zaljubljen v umetnost. Že kot otrok je prepeval v zborih, obiskoval glasbene šole, se učil petja in igranja na harmoniko. Njegova ljubezen do petja, nastopanja in tudi gledališča je z leti rastla; na oder je postavil modernistično dramo z naslovom Jaz, Batman, se s koncerti odpravil na samostojno glasbeno pot in združil moči s številnimi znanimi slovenskimi glasbeniki. Pred kratkim je skupaj z Nušo Derenda izdal novo skladbo z naslovom Pokliči kdaj in se hkrati s Poskočnimi muzikanti odpravil v čisto druge glasbene vode. O glasbi, življenju, uspehih in tudi padcih več Tilen Lotrič v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov