Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
Na nočni klepet prihaja psihologinja Petra Štampar, ki kot vodja tima za zaposlitveno rehabilitacijo v podjetju CenterKontura skrbi ne samo za svetovanje, ampak tudi nudi pomoč pri uspešnem vključevanju uporabnikov storitev na trg dela. Je soavtorica priročnika za delodajalce »Osebe z motnjami avtističnega spektra na trgu dela«, premišljuje pa tudi o ponovni vpeljavi plesne vadbe z elementi plesne terapije. V Nočnem obisku bo s Petro Štampar poklepetal Sandi Horvat.
Igralca Rafaela Vončino smo pred dobrimi desetletji spremljali na gledališkem odru, v filmu, na televiziji. Vsepovsod ga je bilo polno. Življenje pa mu je kasneje postavilo preizkušnje, s katerimi se ni znal najbolje soočiti. Zadnjih deset let ga sicer vidimo tudi na različnih odrih, vendar predvsem kot interpreta Kosovelove poezije. Danes dela na sežanski obrtni zbornici, še vedno sicer ustvarja, predvsem modelira železnice in se trudi, da bi življenje postavil na stabilne tirnice. Z njim se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili Alido Klemenčič, avtorico knjige Dolga je ta pot, kjer opisuje svoje okrevanje po hudi možganski poškodbi. Spoznajte to pogumno žensko, ki se ji je življenje pred skoraj dvema desetletjema v hipu postavilo na glavo, a ji je z vztrajnostjo – kljub temu, da je med okrevanjem nemalokrat pristala na dnu, tako fizičnem kot psihičnem – uspelo na novo zaživeti. Prikrajšana za prenekatero fizično sposobnost, ki je bila prej samoumevna, a obogateno z modrostjo, ki jo prinese takšna preizkušnja in ki daje misliti vsakomur. Vabljeni k poslušanju na Prvem, z voditeljico Višnjo Fičor, malo po polnoči!
»Žalost je čustvo, ki ga moramo sprejeti, moramo si ga dovoliti, a po določenem času ga je enostavno treba izpustiti. Ta proces je, kot ga lahko zaznam po profesionalni plati in iz osebne izkušnje, načeloma najtežji prvo leto. Takrat se namreč »obrnejo« vsi pomembni trenutki: prvi božič brez te osebe, prvo novo leto, prvi rojstni dan, prva obletnica. Vse je »prvič«. Ko to vidiš, ko imaš izkušnjo, da tudi »ta prvič«, čeprav zelo boleče, mine in da življenje teče naprej, pa se mi zdi, da da to ljudem neko energijo, da peljejo življenje po svojih tirnicah,« razmišlja direktorica mariborskega pogrebnega podjetja Lidija Pliberšek. Z nekdanjo direktorico trženja v enem od tekstilnih podjetij, ki s svojim pristopom spreminja percepcijo pokopališč, se je pogovarjala Sara Zmrzlak. O neizogibnem koncu slehernika, ki nas postavlja pred izzive, s katerimi se, če si to želimo ali ne, moramo soočiti.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Tokrat bomo govorili o več zvrsteh njenih popevk in šansonov: pretežno o realističnih, pa tudi o tistih, ki pojejo o glasbi, človekovi eksistenci in ljubezni. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V studio prihaja Američan slovenskih korenin, ki je Slovenijo prvič obiskal pri svojih petih letih in jo od takrat obiskuje skoraj vsako leto. Živi in dela v Clevelandu, kjer skrbi za skupnost tam živečih Slovencev in njihovih potomcev ter skrbi, da se povezave med Slovenijo in Ameriko ne bi nikoli prekinile. Marsikdo v Sloveniji ga pozna, saj s svojo radoživostjo, ameriško slovenščino in neštetimi zgodbami, privablja nasmeh, hkrati pa deli neizmerno znanje in poznavanje tako slovenske kot ameriške kulture. Čeprav je po izobrazbi zgodovinar, prestopa okvirje svojega področja in se ukvarja z etnologijo, pisanjem, novinarstvom in še bi lahko naštevali. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Joa Valenčiča.
Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.
Prva ura programa ponuja besede 103-letnega Ivana Bevka iz Idrije. Čeplez je njegov rojstni kraj … Spomini polni žalosti, a tudi sreče in veselja ter besede modrosti prihajajo, predvsem o povezanosti z naravo, ki jo občuduje. V Idriji ga je obiskala Smilja Baranja.
Knjižnice kot hrami znanja, vseživljenjskega učenja ter odprtega prostora za vse državljane imajo v družbi zelo pomembno vlogo. Tega se še posebej zaveda dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že 30 let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti pzačela kot knjižničarka v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Letos poleti je tudi uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo s temo domoznanstva in kulturne dediščine. Koliko časa ji ob vsakdanjem hitrem tempu in številnih obveznostih ostane za dobro čtivo ter s katerimi tehnološkimi novostmi se bodo srečale knjižnice prihodnosti, boste izvedeli v tokratnem pogovoru dr. Teje Zorko z voditeljico Tadejo Bizilj.
Na nočni obisk smo povabili Urško Šobak, avtorico knjige Ej babi, tega pa mi nisi pokazala. Tako kuharski recepti naših babic ne bodo šli v pozabo, ampak se bodo še naprej prenašali iz roda v rod. Oživljal jih bo voditelj Robert Zajšek.
V Ljubljani se v prijetnem jesenskem obdobju odvija maraton. Krasen čas je za sprehod, za potepanje s psom in za čaj na Rožniku ali kakem drugem hribu. Noči pa so dolge in ko nam bodo drug teden premaknili kazalce na uri, bodo še daljše. No, popoldne, kmalu po peti uri se bo že stemnilo. Voditeljica nočnih klepetov Mojca Blažej Cirej pravi, da v temi pride v službo in v temi odide, vsaj na običajen delovni dan. Vas pa v nočni spet vabi k pogovoru, brez vas je dobesedno bosa.
Tokratnega gosta nočnega obiska nekateri poznajo kot zdravnika v ambulanti za bolezni ščitnice in diabetes v novogoriškem zdravstvenem domu. Drugi kot vrhunskega parašportnika, ki se je v karieri lotil več različnih športov. Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu je predan zdravnik, kar so prepoznali tudi pacienti. Letos so mu podelili naziv Moj diabetolog. Prav tako vztrajen in trmast je v športu. Prihodnje leto ga čaka že četrti nastop na paraolimpijskih igrah v Parizu, drugi v lokostrelstvu. Veliko mu pomeni družina, ki ga neomajno podpira, rad pa tudi poje, saj je član Komornega zbora Ipavska. Svojo življenjsko zgodbo bo predstavil v prvi uri nočnega programa, ki ga tokrat pripravlja Karin Zorn Čebokli.
Ne dogaja se pogosto, da bi zakonca delila strast do istih stvari. Vsaj ne tako intenzivno, kot to počneta alpinista, gorska reševalca ter avtorja številnih vodnikov v tako imenovani nekoristni svet Irena Mušič Habjan in Vladimir Habjan. V njuni družbi se bo v nočnem programu na številna brezpotja vseh vrst podal voditelj Jure K. Čokl.
V nočnem programu se bomo spomnili gostovanja ultramaratonske kolesarke Bernarde Jurič. Gradbena inženirka preživlja svoj prosti čas na kolesu in na smučeh, in zagotovo ni Slovenke in Slovenca, ki še ni slišal za vsaj enega od njenih kolesarskih podvigov – v zadnjem času je nanizala tudi nekaj ultramaratonskih: bila je na dirki po Maroku in po Aljaski, kolesarila je od poljskega Krakova do španske Tarife, pa tudi po Kirgiziji. Že trikrat je kolesarila po Avstraliji in svoje občutenje dežele ‘tam spodaj’ opisala v knjigi 12.000 kilometrov greha. Pred mikrofon jo je povabila voditeljica Helena Ajdnik.
Doktorica medicinske antropologije že dve desetletji spremlja in preučuje uporabo komplementarne medicine v Sloveniji. Raziskuje tradicionalne zdravilne prakse pri nas in po svetu, kjer veljajo za dobrodošle dopolnilne metode. Ena izmed njih je tudi aromaterapija, s katero se intenzivno ukvarja. Vonj je povezan z našim limbičnim sistemom, ki vpliva na naše razpoloženje, spomine, hrepenenja, želje. Sprehod po dišečem rožnem vrtu ni samo vizualno doživetje, tudi vonj dišečih vrtnic blagodejno vpliva na nas. Eterična olja, v katerih so zbrane dragocene esence rastlin, nam lahko pomagajo k boljšemu počutju. Psihološki učinek aromaterapije zmanjšuje stres, napetost ali potrtost. Nedavno je potekal kongres o prihodnosti integrativne in komplementarne medicine, na katerem je imel otvoritveni nagovor generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, dr. Sungchol Kim, direktor za tradicionalno, komplementarno in integrativno medicino pri WHO, pa je na njem aktivno sodeloval. Različne prakse z roko v roki so pot k razumevanju celostnega zdravja, o katerem tudi naša gostja predava na mednarodnih konferencah, simpozijih in univerzah. Doktorico medicinske antropologije Katerino Vidner Ferkov je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V noči na ponedeljek bomo gostili Marjana Kogelnika, ki je že vsaj desetletje pomembno vpet v varovanje naše prehranske varnosti. Svarilo je resno, ne smemo dovoliti propada malih kmetij. S projektom oskrbovalnica.si ter desetinka združuje in varuje kmete ter nas, potrošnike. Marjan ima tri sinove. Po tistem, ko si je ustvaril družino, se je še bolj nagibal k naravi in vsa znanja želel podeliti z drugimi, preprosto zato, ker so dobra. Svet mikroorganizmov, ki celijo zemljo in oživljajo nas, revitalizirana voda, lokalno, znanja, navade in običaji ter pristnost Slovencev, to so teme, ki jih močno čuti. Večino svojega življenja je vegetarijanec. Brez, da bi nam zaupal recepte za najboljše ajdove žgance, ki jih pripravlja po koroško, pečene kostanje, shranjene v med in kandiran česen, ki je, kot pove Marjan, fantazija, ravno v tem tednu je iz kleti prinesel kozarec, v katerem je fermentiral dlje kot ko je na svetu njegov najmlajši sin, ki ima 12 let, ga ne bomo pustili spati. Bodite z nami. Voditeljica bo Vesna Topolovec.
Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, profesorica pedagogike, magistrica sociologije kulture, raziskovalka kulture rojevanja, svetovalka ženskam v duševnih stiskah v nosečnosti in po porodu, je pa tudi ljubiteljica narave, mati in pesnica. O svojem raziskovalnem delu, ki med drugim vključuje študije o pomenu zvočnega okolja pri rojevanju ter o svojem umetniškem ustvarjanju bo Zalka Drglin pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V tokratnem nočnem programu, ki bo vse do jutra primorsko obarvan, smo v prvo uro na klepet povabili mamo in sina, dr. Nelido Nemec, umetnostno zgodovinarko in Matjaža Nemca, evropskega poslanca. Različne oblike dvojin srečujemo v naših življenjih, vsak odnos se začne med ti in jaz, a prvi je med mamo in otrokom. V goste ju je povabila Nataša Benčič.
Glasbena skupina Flirrt ustvarja in nastopa že 26 let. Svoje občinstvo navdušuje s po večini ljubezenskimi skladbami, za katere besedila ustvarja pevec skupine Rok Lunaček. Nedavno je v novi izvedbi izšla njihova pesem Ona, ki sicer šteje že 23 let, številni pa se veselijo prihajajočega koncerta v ljubljanski Cvetličarni. Z Rokom Lunačkom, gostom Nočnega obiska malo po polnoči, se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Na nočni obisk prihajata šolnika Zvonko Kustec in Franc Čuš. Prvi se bo v soboto poslovil od dvajsetletnega ravnateljevanja Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru, drugi bo stopil na njegovo mesto. Po eni bomo govorili o »Knjigi o uri«, ki predstavlja poldrugo stoletje stavbe sedanje prve gimnazije v Mariboru. Srečali se bomo še z jubilejem Krajinskega parka Goričko, dodali posnetek koncerta zasedbe Toti big band in proti jutru še četrtkovo rezino zgodovine. Voditelj bo Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov