Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Slovenski animator Timon Leder o nastanku animiranih filmov in statusu animatorjev pri nas
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Film prikazuje lačno podlasico, ki tava po pusti deželi. Povsod ležijo suha drevesa, nikjer ni hrane. Podlasici že močno kruli v želodcu, ko le najde zadnje živo drevo, ki ga pri življenju ohranja jata posmehljivih ptičev. Drevo je nestabilno in ptiči ga neprestano ohranjajo v ravnotežju. Podlasica se trudi splezati na zibajoče se drevo in na srečo jate to terja veliko trme in neuspelih poskusov.
Timon je idejo za film dobil na potovanju po Madagaskarju, jo je pa do končne podobe še velikokrat spremenil. Njegovo sporočilo je jasno:
Ko prideš v tuje okolje, lažje vidiš napake in težave te družbe. Če so te drugi pripravljeni poslušati in sprejeti tvoje ideje, bodo morda zaživeli lepše in boljše kot prej.
“Pri nastanku krajših filmih sodeluje do 15 ljudi,” opisuje Timon, ki je ustvaril dobrih 11 minut dolgo Podlasico. Za vsako sekundo filma je moral skupaj z ilustratorkama Zarjo Menart in Leo Vučko, ki sta sodelovali pri filmu, narisati 12, 5 sličic, je pa res, da se marsikaj ponovi, zato jih je bilo na koncu manj. Pravi, da lahko, če za animacijo uporabiš lutke, ki zahtevajo večjo ekipo, za film porabiš tudi 100 tisoč evrov. Njegov, ki je risan, je stal okoli 38 tisoč evrov.
Najprej je raziskal, kako bi izgledali glavni liki, ki jih je želel narisati s čim manj potezami. Sledilo je sodelovanje z oblikovalko zvoka Matejo Starič, ki je ustvarila primerno glasbeno spremljavo. “Film je brez dialogov, zato sem hotel, da bi bili liki čim bolj animirani po glasbi. Takti mi bodo verjetno za vedno ostali v spominu,” razlaga Timon.
Sledila je montaža, ki je razkrila šibke točke zgodbe, popravki ter nato končno risanje linij in barvanje. Risanje in ustvarjanje giba je sicer Timonov najljubši del ustvarjanja filma:
Medtem, ko tvoji liki delajo, kar si zamisliš, se lahko smejiš in zabavaš. Se pa animatorji podobno kot igralci tudi sami vživimo v animirani lik, ki ga predstavljamo, podobno kot igralci.
Študijskega programa, ki bi bil specializiran za animirani film, v Sloveniji ni. Večina uveljavljenih animatorjev je samoukov, se pa stvari spreminjajo na bolje, meni sogovornik. Zadovoljen je tudi z javnimi razpisi, ki so glavni vir financiranja tovrstnih filmov, si pa želi, da bi splošno občinstvo imelo več možnosti ogleda tega, kar nastane.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Slovenski animator Timon Leder o nastanku animiranih filmov in statusu animatorjev pri nas
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Film prikazuje lačno podlasico, ki tava po pusti deželi. Povsod ležijo suha drevesa, nikjer ni hrane. Podlasici že močno kruli v želodcu, ko le najde zadnje živo drevo, ki ga pri življenju ohranja jata posmehljivih ptičev. Drevo je nestabilno in ptiči ga neprestano ohranjajo v ravnotežju. Podlasica se trudi splezati na zibajoče se drevo in na srečo jate to terja veliko trme in neuspelih poskusov.
Timon je idejo za film dobil na potovanju po Madagaskarju, jo je pa do končne podobe še velikokrat spremenil. Njegovo sporočilo je jasno:
Ko prideš v tuje okolje, lažje vidiš napake in težave te družbe. Če so te drugi pripravljeni poslušati in sprejeti tvoje ideje, bodo morda zaživeli lepše in boljše kot prej.
“Pri nastanku krajših filmih sodeluje do 15 ljudi,” opisuje Timon, ki je ustvaril dobrih 11 minut dolgo Podlasico. Za vsako sekundo filma je moral skupaj z ilustratorkama Zarjo Menart in Leo Vučko, ki sta sodelovali pri filmu, narisati 12, 5 sličic, je pa res, da se marsikaj ponovi, zato jih je bilo na koncu manj. Pravi, da lahko, če za animacijo uporabiš lutke, ki zahtevajo večjo ekipo, za film porabiš tudi 100 tisoč evrov. Njegov, ki je risan, je stal okoli 38 tisoč evrov.
Najprej je raziskal, kako bi izgledali glavni liki, ki jih je želel narisati s čim manj potezami. Sledilo je sodelovanje z oblikovalko zvoka Matejo Starič, ki je ustvarila primerno glasbeno spremljavo. “Film je brez dialogov, zato sem hotel, da bi bili liki čim bolj animirani po glasbi. Takti mi bodo verjetno za vedno ostali v spominu,” razlaga Timon.
Sledila je montaža, ki je razkrila šibke točke zgodbe, popravki ter nato končno risanje linij in barvanje. Risanje in ustvarjanje giba je sicer Timonov najljubši del ustvarjanja filma:
Medtem, ko tvoji liki delajo, kar si zamisliš, se lahko smejiš in zabavaš. Se pa animatorji podobno kot igralci tudi sami vživimo v animirani lik, ki ga predstavljamo, podobno kot igralci.
Študijskega programa, ki bi bil specializiran za animirani film, v Sloveniji ni. Večina uveljavljenih animatorjev je samoukov, se pa stvari spreminjajo na bolje, meni sogovornik. Zadovoljen je tudi z javnimi razpisi, ki so glavni vir financiranja tovrstnih filmov, si pa želi, da bi splošno občinstvo imelo več možnosti ogleda tega, kar nastane.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Lara Paukovič je kljub svoji mladosti pred kratkim izdala že drugi roman. Oba, Poletje v gostilni in Malomeščani, pripovedujeta zgodbe mladih, ki se tukaj in zdaj soočajo z izzivi življenja. Pripovedi so del realnega sveta. Prekarnost, partnerska razmerja, odnos do drugih, stereotipna razmišljanja, tudi nestrpnost do prišlekov, funkcioniranje prek sodobnih družbenih orodij, to so rdeče niti obeh pripovedi, pa tudi Larinih novinarskih člankov.
Gostja nočnega programa bo Maja Križmančič, ustanoviteljica in idejni vodja start-up podjetja Flexyteam, ki si želi postati vodilno na področju izvajanja in trženja storitev poklicnega usposabljanja, razvoja strokovnih kadrov in promocije gostinsko-turističnih poklicev. Križmančičeva je bila skoraj 20 let zaposlena v družbi LifeClass, dolgo kot izvršna direktorica za hotelsko operativo. Izkušnje je lani povezala z ustvarjalnostjo in podjetnostjo ter ustvarila prvo slovensko specializirano aplikacijo za povezovanje iskalcev dela in delodajalcev v turistično-gostinski dejavnosti. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Obiščite posestvo SONČNI RAJ v neposredni bližini Maribora, prebudite avanturista v sebi in spremenite pogled na svet, pravi Bogdan Mak, ki je skupaj s Petro lastnik tega posestva. Hkrati pa je tudi organizator vseh vsebin, ki jih tam ustvarjajo. In teh ni malo. Predstavil jih bo po polnoči – izvedeli boste, kaj je Zipline ali Čebelji let, kaj CBD kaplice in kaj Medeni park, pa še veliko drugega. Pripravlja Darinka Čobec.
Režiserka Dana Budisavljević je gotovo absolutna zmagovalka tokratnega filmskega festivala v Pulju. Njen film Dnevnik Diane Budisavljević je pometel s konkurenco. Prejel je veliko zlato areno za najboljši film, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana in še zlate arene za režijo, glasbo in montažo. Režiserka je deset let raziskovala zgodbo humanitarke Diane, Zagrebčanke, po rodu Avstrijke, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Po koncu vojne je bila nezaželena, njena vloga pa povsem pozabljena. Film prinaša veliko sporočil, ki so aktualna še danes. Kot pravi režiserka: “Film sporoča, da se v različnih oblikah hudi časi vedno vračajo in da se je treba vedno postaviti na stran humanosti.” Intervju z režiserko Dano Budisavljević je pripravila Biljana Žikić.
Marko Roblek, avtor bloga Minimalist, bosonogi maratonec in paleolog, je eden ustanovnih članov Vitezov dobrega teka in pobudnik blejske Nočne 10-ke. Je tudi avtor knjige Zagret za tek, katere rdeča nit so kolumne v katerih razmišlja o teku, tekačih, vesolju in sploh vsem. O bosonogem teku, teku na sploh in vsem vmes, bomo z Markom Roblekom govorili v nedeljskem nočnem obisku.
Medijski svet jo je pritegnil že kot dijakinjo, ko je v novogoriškem studiu Radia Koper soustvarjala oddajo Mladi val. Na tržaški fakuleti je vpisala študij zgodovine in se po diplomi povsem zapisala novinarstvu. Danes je Karmen Špacapán iz Šempetra pri Gorici urednica več izdaj tedenskih in mesečnih revij in odlična poznavalka slovenske estrade. Pred mikrofon jo je povabil Sandi Škvarč. V pogovoru tudi o povezanosti njene družine z letenjem, ki pa je ni premamilo do te mere, da bi očetu in bratu sledila med pilote.
Ta konec tedna bo v Kamniški Bistrici potekal jubilejni 20-i Gorski tek na Grintovec. V Nočnem obisku se nam pridružil Dušan Papež, organizator in vodja tekmovanja, ki bo razkrival zakulisje dvajsetih tekov. Tek na Grintovec je postal znan po vsem svetu, ne samo zaradi izredne težavnosti, ampak tudi zaradi domačnosti in srčnosti številnih pomočnikov, ki so ga vzeli za svojega. Nočni gost bo govoril tudi o tem, kje so meje mogočega, kdo si lahko lasti častni naziv kralj Grintovca in zakaj je ta tek zadnji v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež.
Reka Drava je zaradi projekta Dravska kolesarska pot vse bolj privlačna za rekreativne kolesarje. Cilj projekta je vzpostaviti sodobno kolesarsko povezavo po celotni dolžini reke Drave od avstrijske do hrvaške meje. Projekt predstavlja Karmen Razlag z Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Pripravlja Bratko Zavrnik.
Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota. Vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Vojko Gantar bo to noč po polnoči prišel tudi v studio nočnega programa, na nočni obisk ga je povabila Darja Pograjc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk ob začetku nedeljske noči prihaja vsestranska Anja Pavlin – pevka, pisateljica, aranžerka glasbe in članica dveh glasbenih skupin Indigo in Tretji kanu, pri katerih je tudi avtorica besedil in pevka večine skladb. S skupino Indigo je na poletni solsticij izdala drugi album z naslovom Nikrmana, veliko sodeluje tudi z drugimi glasbeniki. Z Nano Milčinski je tako med drugim skupaj uglasbila osem skladb z njenega albuma Nanine pesmi. Tudi sama piše knjigo v verzih, ki bo izšla naslednje leto. Več o njenem glasbenem in pisateljskem ustvarjanju pa bo Anja Pavlin povedala več v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Slovenci obožujemo stare avtomobile. Pri nas imamo namreč največ starodobnikov na prebivalca. In če obstaja na svetu vozilo, v katerem so ujeti mladost, svoboda in nenavaden dizajn, je to zagotovo legendarni citroënov model CV2 oziroma »spaček«. Ti že od nekdaj navdihujejo različne generacije, po njem so segali tako družine kot študenti, svetovni vagabundi, intelektualci in politiki. Zato imajo lastniki teh avtomobilov poseben način življenja. Letos praznuje blagovna znamka Citroën sto let, goriška sekcija slovenskega Citroën kluba pa 40-letnico. Zato bomo v nočnem programu gostili člana goriške sekcije, nočni voditelj Boštjan Simčič bo z veseljem postal sopotnik kultnega vozila z dvocilindrskim motorjem.
Nočni gost je Robin Turk, ki bo govoril o svojih izkušnjah pri delu z zasvojenci z drogami in o tem, zakaj se je sploh odločil za to delo. Pa tudi o svoji največji strasti, to je potovanjih. Robin se kot navdušen kolesar, pa tudi tekač, na potovanja pogosto odpravi s kolesom. Že ta konec tedna tako potuje v Kanado.
Na nočni obisk pride Oto Vrhovnik, profesor, magister znanosti, skladatelj in saksofonist svetovnega slovesa. Sodeluje z različnimi orkestri, npr. z Dunajskimi filharmoniki, Državno opero na Dunaju, Berlinskimi filharmoniki ... Do upokojitve je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Rad pa igra in posname tudi glasbo 60-ih in 70-ih let, ki ga spremlja vse od mladosti. Gost bo živo zaigral tudi v našem studiu. Glasbeno zanimiv nočni klepet pripravlja Robert Zajšek.
Bližnjic do popolne postave ni, pravi gostja nocojšnjega Nočnega obiska. Ne zagovarja hitrih rešitev, ki jih ponujajo razna »new age« gibanja. Njeni nasveti in napotki so preverjeni ter strokovno utemeljeni. Nocoj po polnoči bomo v studiu gostili diplomirano dietetičarko Katjo Simić. Zanjo je prehransko svetovanje več kot le štetje kalorij. Ali vas zanima, kako sestaviti jedilnik, da bo skupaj z gibanjem topil odvečne kilograme? Katerih hranil bi moralo biti v naši prehrani največ in katerih ne bi smeli nikoli izpustiti? In ne nazadnje, ali se s hrano in prehranjevanjem ukvarjamo preveč? Ali skrivnost zdravja in zdravega življenja tiči drugje? Tudi vaša vprašanja bodo za Katjo Simić dober izziv, zato vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Na nočno druženje vas vabita Katja Simić in Iztok Konc.
Neveljaven email naslov