Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Krono iz premoga bo nosila tudi Miss Slovenije 2018

20.07.2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”

Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:

“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”

Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:

“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”

Prva črna krona na lepotnih tekmovanjih

Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:

“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”

Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.

Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.

“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.

Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Krono iz premoga bo nosila tudi Miss Slovenije 2018

20.07.2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”

Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:

“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”

Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:

“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”

Prva črna krona na lepotnih tekmovanjih

Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:

“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”

Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.

Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.

“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.

Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.


25.05.2022

Žiga Golob

Strune ubira skozi mnoge glasbene zasedbe, domač je v številnih žanrih. Nič nenavadnega – saj muzika je ena sama. V kratki napovedi je nemogoče zaobjeti vsa njegova sodelovanja in glasbena popotovanja. Na odru je skoraj skrit za svojim velikim inštrumentom, vendar je njegov zvok nezgrešljivo prisoten. In to je tisto, kar šteje, čeprav bi bil s svojo prezenco in duhovitostjo lahko tudi frontmen. Žiga je tudi izvrsten radijski napovedovalec, bralec s prijetnim glasom in odlično interpretacijo, ki jo lahko slišimo v dokumentarnih filmih in oddajah. A resno radijsko kariero bi bilo težko združevati z gosto posejanimi glasbenimi nastopi in turnejami. Muzika je na prvem mestu, želje po njegovem sodelovanju v različnih projektih ne presahnejo. Je tudi solist in takrat, kot pravi, vedno improvizira. Žigo Goloba je na nočni obisk povabila voditeljica Nada Vodušek.


23.05.2022

Izbor poezije Edvarda Kocbeka

Pesniški listi bodo šepetali skozi radijsko noč. Nežni in siloviti, otožni in bojeviti, uporni in globoko razmišljujoči. Kocbekova poezija spregovarja in močno nagovarja še danes, skoraj devetdeset let po izidu njegove prve pesniške zbirke Zemlja. Od nje do zadnjih stavkov v dnevniških zapisih je Edvard Kocbek prepotoval dolgo in trnovo pot, na kateri je ostal zvest svoji neizmerni človečnosti in ljubezni do življenja, pošten v svojih dejanjih in preroški v svojih videnjih, z neomajno vero v moč poezije: »Pesem je najbolj neposredni, najsilnejši, najpopolnejši stik z resnico in lirična resnica ni niti umsko spoznanje niti porabno izkustvo niti samo naval zanosnega čustva, temveč je nekaj mnogo neposrednejšega, nekaj, kar prevzema vse bitje in ga bitno preobrazi.«, je zapisal junija 1943. Izbor poezije Edvarda Kocbeka je za nočni program pripravila Nada Vodušek.


22.05.2022

Nočni pogovori z Mojco

Dišeči sprehodi, študentske majske igre, kmalu bo kresnik. Življenju smo nenadoma na stežaj odprli vrata, epidemija nas je naučila, da se znamo veseliti čisto vsakdanjih preprostih stvari. Lahko se spet družimo. Zunaj, v lokalih in na nočnem programu. In prav to vam v noči na nedeljo ponuja Mojca Blažej Cirej. Pokličite in poklepetajte z njo, prav prijetno je lahko.


21.05.2022

Aleksander Strel

Državni protokol je zaradi narave svojega dela vedno zanimiva tema pogovora. Poteka daleč od oči javnosti in skrbi za nemoten potek dogodkov, ki posredno in neposredno vplivajo ali odražajo ugled države in njenih državljanov. Odgovornost protokola je zato velika, delo pa zahtevno. Pod njegovo pristojnost spadajo razni obiski in sprejemi najvišjih domačih in tujih državnikov, predaje poverilnih pisem, podpisi meddržavnih pogodb in drugih uradnih listin, slovesnosti ob vročanju odlikovanj ali prisegah, proslave, žalne slovesnosti in številni drugi dogodki. V zadnjem obdobju po zahtevnosti izstopa predvsem drugo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta. Koliko priprav, časa in truda zahteva organizacija takega izziva, kaj vse je potrebno, da obiski naših državnikov na tujem in sprejemi tujih državnikov pri nas potekajo gladko, bo v nočnem programu med polnočjo in prvo uro jutrišnjega dne povedal šef Protokola Republike Slovenije, Aleksander Strel. Gostila ga bo Jasna Preskar.


20.05.2022

"... za kar sem umrl bi hotel še enkrat umreti!"

Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.


20.05.2022

"... za kar sem umrl bi hotel še enkrat umreti!"

Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.


19.05.2022

Barbara Radoš in Vanja Gleich

V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe. Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca. Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.


18.05.2022

Brina Vogelnik

Njen glas zveni kot bistri studenec, ki nas objame s svojo kristalno svežino. Ljudske pesmi odeva v plašč sodobne, izvirne interpretacije, ki je blizu našim urbanim ušesom, upesnjuje pa tudi sodobne življenjske teme in probleme. Od deklice, ki se ji je petje zdelo nekaj samoumevnega, je prepotovala dolgo pot učenja in poigravanja z glasom. Njena prva učiteljica je bila babica. Seveda ni bila edina. Odraščala je v umetniški družini, na ljubezen do lutkarstva in ljudskega izročila je vplivala tudi njena mama Eka Vogelnik. Kot pevka je prvič nastopila s skupino Šišenska bajka na festivalu Druga godba leta 1999. Od takrat so si sledile različne zasedbe, albumi, sodelovanja z različnimi glasbeniki. Ne le slovenska, zanima jo tudi ljudska dediščina sveta, pesmi prevaja in prireja iz drugih jezikov. Ob glasbi jo ves čas spremljajo tudi lutke, no, v resnici ona spremlja njih in jih skozi predstave oživlja za male in velike otroke. Njen novi album To je to! je tik pred izidom, Pospremil ga bo koncert na letošnji Drugi godbi. Brina Vogelnik je nočna gostja Nade Vodušek.


16.05.2022

Mateja Perpar

Odraščanje bilo v vseh obdobjih človeške zgodovine težaven čas. Starši skušajo izumiti nove rešitve, pri vzgoji izbirajo številne nove poti in stranpoti. A se ujamejo v zanko. Vzorec napak se kot klobčič vrti in mota in ponavlja v začaranem krogu brezupa. A Mateja Perpar, avtorica mladinskega romana Miha #razvajensmrkavec, vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce. V knjigi, ki bi jo morali prebrati vsi, v nagajivem, humornem slogu opisuje situacije in zagate odraščanja in osamosvajanja. Avtorico pri pisanju navdihuje že samo opazovanje človeka, njegove besede, stališča, obnašanja. Vzbujajo ji radovednost, izzive, zaplete in zgodbe, ki se ob tem, ko vse to gleda, se čudi, zabava in zapisuje, odvijajo same od sebe. Mateja Perpar bo voditeljici Vesni Topolovec v oddaji Nočni obisk lahko povedala ogromno o svojem bogatem pisanju, pisala je tudi na pisateljski rezidenci v Idriji. Poleg posamičnih kratkih radijskih iger je po lastni zamisli ustvarila tri serije nanizanke Pri psihiatru, s katero je z ustvarjalci prejela RTV nagrado za posebne dosežke. Povpraševali jo bomo po pesmih, humoreskah, kratkih zgodbah, pravljicah, slikanicah, dramskih besedilih, otroških pesmih in besedilih, ki jih je napisala, pa kriminalnih zgodbah in romanih, ki še čakajo na izid in celo po Libretu za opereto Glasbene šole Logatec, ki je prav tako njeno delo. Njeno ustvarjanje bo čudovita popotnica v spanec, če vas le ne bodo preveč vznemirjale vse njene domislice. Lepo vabljeni!


15.05.2022

Saša Perpar

Vsak začetek ima svoj konec in slednji prinaša začetek nečesa novega. To je pred leti doživela tudi nocojšnja gostja, Saša Perpar, ko so se v danem trenutku zrušili vsi njeni pomembnejši gradniki. Pravi, da se je vse moralo zgoditi ob pravem trenutku, saj je naposled tako zavestno začela postavljati nove temelje. V njeno življenje je takrat stopila še joga, ki jo je popeljala na pot do dobrega počutja, sprejemanja sebe in radostnega odnosa do življenja. Spotoma je vzljubila še plesno meditacijo in čuječnostne igre. Vso novo znanje, veščine in predvsem željo, da pomaga drugim je začela zapisovati na novi poslovni poti. O izzivih in o tem kako čudovito je lahko življenje, se bo s Sašo Perpar pogovarjal Sandi Horvat.


14.05.2022

Marina Cernetig

Na nočni klepet prihaja Marina Cernetig. Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti je ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, pa tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo. Na pogovor jo je povabila Smilja Baranja.


13.05.2022

Gaja Prestor

Gaja Prestor je odraščala v glasbeni družini, zato ne čudi, da se je že zelo zgodaj preizkusila tudi v pisanju besedil in se naučila s pomočjo glasbe izražati svoja čustva. 22-letih pevka in televizijska voditeljica je tudi spletna vplivnica. Svojega profila na Instagramu ne uporablja zgolj za promocijo, temveč se pogosto loti tem oz. težav, s katerimi se sooča marsikateri najstnik - grajenje zdrave samopodobe in samozavesti, sprejemanje samega sebe in ozaveščanje o zdravem odnosu do hrane. Z Darjo Pograjc bosta klepetali tudi o njenem nedavnem potovanju v Azijo, kjer še zdaleč ni šlo vse po načrtih. Nočni obisk, kmalu po polnoči!


12.05.2022

Dr. Gregor Antoličič

Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič. Pred dnevi je izšla njegova knjiga o cesarju Maksimiljanu Habsburškem. Je tudi igralec in po novem režiser Dramske skupine kulturnega društva Limbuš - Pekre, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor. V nadaljevanju noči boste lahko prisluhnili še posnetku koncerta mariborskega Totega big banda, spomnili pa se bomo tudi 77-letnice obstoja Radia Maribor.


11.05.2022

Marko Mozetič - Mozo

Slovenski športniki več kot vzorno zastopajo barve naše države – slovenski ustvarjalci pa nič manj – le v javnosti, na žalost predvsem v slovenski, niso tako izpostavljeni. Pa popravimo to dejstvo. V nočnem programu gostimo izjemnega kitarista in skladatelja, katerega skladbe izvajajo Steve Mead, Sun Beatzz, PeiYi Liu, pa Irena Yebuah Tiran, Big Band in Simfonični orkester Rtv Slovenija, Rožmarinke, Murat&Jose, Eva Hren, Iva Stanič, Ani Frece, Swingatan in drugi. Izdal je štiri zbirke Kitara me zabava z avtorskimi skladbami za klasično kitaro, ustvarja glasbo za predstave, sodeluje pri različnih mednarodnih projektih … Tokrat v nočnem programu odkrivamo glasbeno in ustvarjalno pot Marka Mozetiča, prijateljem in znancem ter »fanom« bolj znanega kot Mozo. Z njim bo klepetala Lucija Grm.


09.05.2022

Rok Golob

Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.


09.05.2022

Rok Golob

Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.


08.05.2022

Tilen Genov

Biolog mag. Tilen Génov, navdušen raziskovalec, je pred leti ustanovil slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki med drugim raziskuje populacije delfinov v slovenskem morju. Kako veliki morski sesalci med seboj komunicirajo? Kako ustvarjajo zvoke? Kaj posamezni zvoki pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tilen Genov več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


07.05.2022

Primož Krečič

Nočni gost: duhovnik Primož Krečič Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote. Z besedo, podobo, glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Na nočni obisk prihaja koprski župnik Primož Krečič.


06.05.2022

Bojana Čampa in Stane Jeršič

Politično turbulentno obdobje konca 19. in začetka 20. stoletja je v evropsko in slovensko družbo tedanjega časa prineslo tudi korenite premike na področju umetnosti. V arhitekturi so pri nas to obdobje zaznamovali zlasti Jože Plečnik, Maks Fabiani in Ivan Vurnik, katerih dela izpolnjujejo najvišje standarde arhitekture po meri človeka in tudi v današnjem času ustrezajo kriterijem trajnostne arhitekture. V oddaji Nočni obisk bosta o njih spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Bojana Čampa ter fotograf in multimedijski umetnik Stane Jeršič, avtorja nedavno izdane monografije o treh pionirjih sodobne slovenske arhitekture. Na klepet ju je povabil Peter Močnik.


05.05.2022

Nada Šabec

Na nočni obisk prihaja jezikoslovka dr. Nada Šabec z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete. Ustavili se bomo ob njeni monografiji o zgodovini izseljevanja s slovenskega etničnega prostora v ZDA in v Kanado ter o slovensko – angleškem jezikovnem stiku. V nadaljevanju bo naš gost še upokojeni krajinski arhitekt Niko Stare. Po drugi uri bomo spregovorili o jubileju rotarijskega gibanja v Mariboru in se pomudili ob jubileju orkestra Slovenske vojske . Pred jutrom pa se bomo spomnili še Jožeta Pogačnika, režiserja in scenarista vrste odličnih dokumentarnih in celovečernih filmov. Voditelj bo Stane Kocutar.


Stran 26 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov