Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
Lahko bi rekli, da bodo v prvih nedeljskih minutah glavne – besede. Tiste, ki se združujejo v poezijo in prozo. In vrejo, in rišejo zgodbe. Tiste, ki gledalce objamejo z gledališkega odra. In tiste, ki ujete v knjigah, na bralce čakajo na policah knjižnic. Vsi te svetovi besed so tudi svet nočnega gosta, Celjana Kristiana Koželja, igralca, pesnika, knjižničarja in gledališkega pedagoga. Na nedeljski nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.
Pomemben del poti v visokogorje in sredogorje je za mnoge tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko pohodniki okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. Na nočni obisk prihajata oskrbnika Koče na Klemenči jami pod Ojstrico Rado Novak in Valvasorjevega doma pod Stolom Aleš Štefe, dveh koč, ki sta po izboru slovenskih obiskovalcev gora – vsaka v svoji kategoriji – postali letošnji ”naj planinski koči”. Kaj vse sta oskrbnika vložila v to, da sta koči prejeli omenjeni naziv, boste izvedeli po polnoči.
Začenja se tradicionalni festival Stara trta v Mariboru. Vse do martinovega bo v mestu ob Dravi ponujal kulturne in kulinarične užitke. O glavnih poudarkih te tradicionalne prireditve, ohranjanju slovenske vinogradniške tradicije in kulture in družabnih dogodkih, svetovalka za odnose z javnostmi pri Zavodu za turizem Maribor-Pohorje Monika Jurišič Hlevnjak.
Pridružite se nam po polnoči, ko bomo v oddaji Nočni obisk iskali recepte za dolgo in uspešno zvezo. Število porok strmo upada že od 70tih let minulega stoletja. Takrat se je na leto povprečno poročilo 15.000 parov, lani pa je bilo sklenjenih malo manj kot 6500 zakonskih zvez. Ločitev pa je bilo v tem letu slabih 2400. A spremenila se je tudi narava sklepanja zakonskih zvez. Pred leti so se pogosto sklepale zaradi lažjega preživetja. Kaj pa danes? Odnose dojemamo vedno manj zavezujoče, ločitve pa že dolgo niso več tabu. Že zadnjih 10 let se na leto loči okoli 2300 slovenskih parov, ki so bilo v povprečju skupaj 14 let. Leo Ogrin bo v oddaji Nočni obisk zanimalo, kaj je recept za dolgo in uspešno zvezo in kdaj je čas, da vržemo puško v koruzo.
Začenja se Festival Mesto žensk, ki nam tokrat kliče: Zgrabi pogum, na obisk prihaja kritičarka in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Nada Vodušek je pred nočni mikrofon povabila eno od umetnic, Aljo Lobnik. Tema pogovora pa: sodobna dramska pisava, ženske umetnice in njihov položaj ter druge aktualne teme.
Dotaknili se bomo jeseni, pozdravil nas bo sobotni dež, pobožala ohladitev. Jeseni postanemo bolj melanholični in če pogrešate smeh in toplino, se v nočnem programu pridružite klepetu z Mojco Blažej Cirej.
Jaka Ivančič, 39-letni fotograf iz Ankarana, že vrsto let navdušuje uporabnike družbenih omrežij s svojimi krajinskimi fotografijami. Njegov talent je prepoznal tudi sloviti National Geographic, ki je Ivančičevo čarobno zimsko fotografijo Bleda razglasil za najlepšo krajinsko fotografijo leta 2018. Jaka ima za seboj kar nekaj razstav. Nazadnje je svoja dela postavil na ogled na Nizozemskem, lani pa so bila del v Moskvi gostujoče razstave Srce Kopra. Svojo fotografsko kariero razkriva v pogovoru s »čuvajem noči«, Iztokom Novakom Easyjem.
Damjane Kenda Hussu ni bilo strah zamenjati službe. Kot novinarska pripravnica je začela v naši hiši, danes pa jo lahko srečamo na hodnikih Cankarjevega doma. Njena poklicna in tudi ustvarjalna pot pa ima že ves čas isto stalnico – to je pisanje. Damjana Kenda Hussu piše v službi in doma. Piše pesmi za otroke, uganke in zgodbe, scenarije ter duhovite romane. Tudi besedila nekaterih najlepših in nagrajenih popevk so izpod njenega peresa. Ko Damjana Kenda Hussu piše, piše zavzeto in strastno in ne razmišlja o ničemer drugem. Kako rada pa govori? Prisluhnite nocojšnjemu nočnemu programu. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Maribor je mesto z največ plesnimi šolami v Sloveniji, ena izmed najstarejših delujočih pa je plesna šola Rolly, ki letos zaznamuje 30 let uspešnega delovanja. Ustanovitelj, hkrati pa njen “oče in mama” je Branko Padjan, ki bo bost v studiu takoj po polnoči. O jubileju bo tekla beseda, pa tudi o časih, ko so bili nekateri plesi še prepovedani. Pripravlja Darinka Čobec.
Gledališče je njen drugi dom. In to nikakor ni kliše. Zadnji dve desetletji domuje v Prešernovem gledališču Kranj. Kot dramaturginja je podpisana pod toliko predstav v mnogih gledališčih, da se morda niti sama ne spomni več vseh. No, ne bomo ugibali. Jo bomo raje kar vprašali. Proces ustvarjanja letošnje postavitve dela Naš razred Tadeusza Slobodzianea v režiji Nine Rajić Kranjac je gotovo še zelo živ. Kajti kot pravi Marinka, jo še vedno najbolj veseli, ko se na vajah pojavi ustvarjalni drget, ko predstava v svojem iskanju in tipanju seže nekam daleč naprej in nekam globoko vase. Marinko Poštrak je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Judovsko civilizacijo, kulturo, zgodovino in religijo je tragično zaznamoval holokavst med drugo svetovno vojno. Tudi slovenskim Judom, ki so sooblikovali gospodarski in kulturni razvoj naših krajev, ni bilo prizaneseno. Maloštevilnim preživelim slovenska povojna oblast ni bila naklonjena. Judovski kulturni center v Ljubljani s svojimi aktivnostmi spodbuja k ponovnem razmisleku o tej temni plati zgodovine. Pred kratkim so v sodelovanju s Sinagogo Maribor s položitvijo spominskih znamenj v Ljubljani, tako imenovanih spotikavcev, simbolično vrnili 23 slovenskih Judov, žrtev holokavsta. Na nočni obisk prihaja direktor Judovskega kulturnega centra, Robert Waltl.
Zagotovo ste že velikokrat naleteli na sporočilo v stilu: poškodovanega so s helikopterjem slovenske vojske prepeljali v bolnišnico. Pa ste kdaj pomislili, kaj vse se skriva v ozadju takšnega prevoza, koliko ljudi in kdo vse sodeluje pri tovrstnih intervencijah? O vsem tem pilot vojaškega helikopterja Damijan Bevk v pogovoru s Sandijem Škvarčem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Sara Berglez Zajec in njen mož Jaka Zajec sta poslovno uspešna. Zaljubljena v podeželje in v neokrnjeno naravo ustvarjata kar na treh kmetijah, ki so prostorsko zaokrožena celota. Pridelujeta aronijo in drugo jagodičevje, ne manjkajo pa tudi ovce in kokoši nesnice. Ob otroku Jaka najde čas še za obnovo starih domačij in ustvarjanje z lesom, Sara pa se ukvarja z zeliščarstvom in predelavo sadja. Nočni voditelj Robert Zajšek bo predstavil oba gosta in njuno delo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V goste prihaja dolgoletni turistični vodnik, svobodni fotograf in fotoreporter, profesor umetnostne zgodovine, potapljač, astronom in popotnik, Iztok Bončina. Z nami bo delil zgodbe s svojih svetovnih potovanj in dogodivščin, ki jih je s fotografijami ovekovečil za revijo National Geographic. Med drugim bomo spregovorili tudi o temi, ki mu je zadnja leta še posebej blizu, astroturizmu. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Aleksandra Borštnar Maček, profesorica nemščine in univerzitetna diplomirana novinarka z dolgoletnimi izkušnjami iz poučevanja nemščine odraslih in otrok ter urejanja učbenikov, tujejezične literature in slovarjev, zadnjih deset let dela kot strokovna in idejna vodja jezikovnih tečajev za otroke in odrasle na lastnem izobraževalnem podjetju SAMA Navitas d.o.o. Je mati dveh majhnih otrok, ki vsak prosti trenutek izkoristi za družinske sprehode v naravi, za kolesarjenje ali jogo ter druženje s prijatelji, ki jih ima doma in po svetu. Študijske izkušnje v tujini in številna potovanja po svetu so ji prinesla pomembno spoznanje: »Slovenija je zagotovo ena najlepših dežel tega sveta, znanje tujih jezikov pa posamezniku odpira vrata v svet”. Potrebujemo oboje: bogate povezave s svetom ter mir in toplino doma.
Na nočni obisk pride Borut Bric, Novogoričan, ki svoj čas posveča raziskovanju moške osebnosti. Kot raziskovalec moškosti in svetovalec za zdravo osebnostno rast organizira moške skupine – delavnice, na katerih se moški soočijo s svojo avtentičnostjo in eksistenco. V skupinah se moški družijo in skozi lastne življenjske izkušnje razbijajo stereotipe o spolnih vlogah, ki jih narekuje družba, in položaju sodobnega moškega. V času, ko se moške in ženske družbene vloge naglo spreminjajo, je pomembno, da te izzive raziskujemo, meni gost, ki bo moške svetove razkrival v pogovoru z voditeljico Barbaro Čepirlo.
Ženski hitrostni rekord Slovenske planinske poti je bil letos izboljšan dvakrat. Po polnoči se nam bo v Nočnem obisku pridružila aktualna rekorderka Katja Kegl Vencelj. Za 600 kilometrov dolgo pot, ki poteka od Maribora do Ankarana in ima 45 tisoč višinskih metrov vzpona, je naša gostja potrebovala dobrih osem dni. Z njo se bomo pogovarjali o izkušnjah na poti, iskanju motivacije med tovrstnimi ekstremnimi podvigi in povezavah med tekom in planinstvom. Govorili pa bomo tudi o smislu postavljanja rekordov na tovrstnih poteh.
Kdo se še kdaj v življenju ni srečal s klopotcem? Njegov glas in izvirno podobo srečamo med izleti v haloška, prleška in druga vinorodna območja Slovenije. Ljubiteljski zbiralec pričevanj o tem fenomenu kulturne dediščine, Drago Korade, je o klopotcih napisal nadvse pregledno monografijo. Gosta predstavlja Darinka Čobec.
Neveljaven email naslov