Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
Sašu Gačniku oziroma Svarogovu je bila glasba položena v zibelko. Pogosto je ob nastopih njegovega očeta prespal v zaodrju in ob koncertih spoznaval življenje glasbenikov, s katerimi je čez veliko let nastopil kot klaviaturist. Zdaj je izdal prvo samostojno ploščo z naslovom Duša. Takoj po polnoči jo bosta po rokersko razkrivala z voditeljem Andrejem Prezljem.
Prvi šolski dan prinaša mešane občutke – veselje ob srečanju s sošolkami in sošolci, novi izzivi, nove priložnosti, a tudi stiske, napetost, nesoglasja s starši in večna bitka s hormoni. In to iz generacije v generacijo. Vsi smo bili tam, vsi smo jokali in se smejali. Se še spominjate prvega šolskega dne? Kakšni so bili vsi ostali? Nas šola zares uči za življenje? Takoj po polnoči voditelj Jure K. Čokl pričakuje vaše spomine in komentarje na telefonski številki 01/475 22 22.
Bohinjci letos ponosno praznujejo: 240 let je, odkar so štirje srčni možje osvojili Triglav in se zapisali v slovenske gene. Takrat v skalah ni bilo še nobene stope, nikjer ni bilo nobenega klina ali jeklene vrvi, pred seboj so videli cilj in ga dosegli po teh dneh hoje. Kako je danes Triglav vpet v identiteto Slovencev, kako z njim živi Bohinj in kako eden od mož, ki je gonilna sila dogajanja ob obletnici – z nočnim gostom Bojanom Travnom.
Gostja v tokratnem nočnem programu iz studia Radia Koper bo Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka. Že 10 let vodi svojo Svetovalnico, v okviru katere svetuje parom v partnerskih težavah, osebnostni rasti, kako naprej po prevari in ločitvi ter kako zdravo vzgajati otroke. Koprčanka, ki se je že pred leti preselila v Ljubljano, se tokrat v domač kraj vrača s prvim septembrom najbolj povezano tematiko. Z novinarko Matejo Brežan bosta govorili o začetku novega šolskega leta. Kdo je v večjem pričakovanju: otroci ali starši? Ocene: bo to tekma za najboljše ali naj bo odraz znanja? Kako uspešno graditi dober odnos do šole in učiteljev? To je le nekaj dilem, ki jih bosta odkrivali in pojasnili v nočnem pogovoru.
V zadnji avgustovski noči bi prav lahko kramljali samo o morju, vetrovih in jadranju – kar veseli našega nocojšnjega gosta. Vendar! Ker je gost Nočnega obiska prof. Uroš Urleb, predavatelj, znanstvenik in vodja razvoja pri eni največjih svetovnih farmacevtskih družb – pri velikanu Novartis, je v prvem planu njegovo široko znanje in zanimiva službena pot. V svoji karieri je delal na številnih strokovnih in vodstvenih položajih v Sloveniji in v tujini. Objavil je več kot 100 znanstvenih publikacij, 5 monografij in ima več kot 10 podeljenih patentov. Kako nastajajo nova zdravila, ki vlivajo upanje številnim bolnikom in navdušujejo zdravnike?
Predsednik letalskega in navtičnega društva Pegaz iz Maribora Riko Vranc dobro ve, katere so skrivnosti in sladkosti letenja s toplozračnimi baloni. S kakšnimi predpisi je letenje z baloni urejeno danes in kje so za balonarje najlepši razgledi? Tudi o tem v Nočnem pogovoru. Rika Vranca je pred mikrofon povabil Teodor Bostič.
Slikar in performer, ki v našo vizualno občutljivost dreza z večmedijskimi postavitvami. Čeprav mu ta beseda ne leži, ker lahko zveni pretenciozno. Včasih kdo njegove projekte zaradi kaotičnega ozračja razume kot odraz njegovega lastnega kaosa. V resnici pa so rezultat zelo strukturiranega procesa in včasih skupinskega dela, sodelovanja. Umetnik, ki se ga lepota sveta močno dotakne. A z umetnostjo ne želi igrati na naša čustva. Nas očarati. To bi bilo prelahko. Ustvariti kaos, ki ima strukturo, ritem, mnoge plasti. Jaša Mrevlje-Pollak – nočni gost Nade Vodušek.
Predstavniki mlajših generacij, ki nismo živeli v času Jugoslavije, imamo glede življenja v socializmu precej nejasno podobo. Po eni strani so tu zgodbe o tem kako so vsi imeli službo in streho nad glavo, kako so mladi s ponosom prepevali ‘Lepo je v naši domovini biti mlad’ in kako so si vsi pomagali med seboj. Po drugi strani pa je mnogo kritik na račun zapletov z birokracijo, strogo cenzuro in nadzorom partije. Lea Ogrin vas vabi, da se ji preko telefonov pridružite v noči z nedelje na ponedeljek in delite z nami svoje najbolj žive spomine na čas socializma ter tako pomagate orisati življenje v Jugoslaviji tistim, ki ga niso doživeli.
Skladatelj, kitarist in aranžer Timotej Kosovinc se ukvarja z različnimi glasbenimi stili in žanri. Sklada za najrazličnejše instrumente in zasedbe: od solističnih instrumentov do velikega simfoničnega orkestra in v svojih delih na edinstven način povezuje dva danes pogosto nasprotujoča si pola v glasbi: klasično glasbo in popularno glasbo. Sam pravi:
Svoj mandat je nastopil pred šestimi leti, že pred tem je bil pomožni škof in je razmere v škofiji dobro poznal. Zgodovinar in popotnik, ki je že več kot 70-krat obiskal “sveto deželo”, je znan po umirjenem in sproščenem značaju. Prepričan je, da se stvari v glavnem iztečejo tako, kot je prav. Razmišlja o begunski krizi, sovražnem govoru, sprejemanju drugačnosti, sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi in še marsičem. Z njim se pogovarja Andrej Šavko.
Če ste mislili, da zna z motorno žago rokovati vsak, se motite. Motorna žaga je statistično gledano najbolj nevarno orodje, delo v gozdu pa spada med najbolj nevarne poklice pri nas. Kako ugotoviti, kdo je pri tem delu najboljši? Kdo najhitreje sestavi in razstavi motorno žago? Kdo najhitreje oklesti drevo? Kako oboje povezati v športno disciplino? Vse to bosta pojasnila Robert Čuk, evropski prvak in Janez Meden, tretji na svetu na tekmovanja gozdnih delavcev. Previdno in z varne razdalje ju bo opazoval voditelj Jure K. Čokl.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Raziskovati in kritično premišljevati sodobne scenske umetnosti ali jih uprizarjati zanj ni dilema. Dela oboje. Ker je utelešenje kritike možno le v telesu tistega, ki udejanja, torej performerja? Z Lano Zdravković od leta 1999 deluje v tandemu Kitch, ki ustvarja kritične, konceptuane performanse. In če je pozicija performiranja vedno subjektivna, ali jo je mogoče kritično objektivno opazovati? Kako teoretik misli sebe kot performerja? Nedavno je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla njegova knjiga Performans-kritika – Zasuk v odpravo umetnosti. Knjiga, ki – kot pravi v spremni besedi Blaž Lukan – nenehno premišljuje samo sebe. Teoretik in performer Nenad Jelesijević, nočni gost Nade Vodušek.
V prvih urah ponedeljkove noči bo z nami mlada obetavna pevka Sabrina Zavšek. Svojo pevsko pot je začela z zmago na več mladinskih pevskih tekmovanjih, pozneje pa jo je nadgradila tudi z več osvojenimi nagradami v tujini. V zadnjem obdobju se Sabrina uveljavlja kot samostojna avtorica, skladateljica in tekstopiska, ki sodeluje tudi z najbolj zvenečimi imeni slovenske glasbene scene.
Polhov doživljajski park in Pot pastirskih škratov na Krvavcu, turistični novosti za otroke in družine, sta tesno povezani z Urošem Grilcem. Po letih različnih uradniških in funkcionarskih položajev, med drugim je bil tudi minister za kulturo, ga je pot ponesla v svet zanimive ustvarjalnosti in kreativnosti. Zakaj prav pravljični in doživljajski svet za otroke? Kaj ga navdušuje pri Cankarju, zakaj je zagledan v knjigo in kaj ga navdušuje v glasbi? Ta in druga vprašanja za dr.Uroša Grilca, nočnega gosta.
V vasi Barka pri Vremskem Britofu, v kraju z manj kot 100 prebivalci v Občini Divača, je doma Zavod Dobra pot. Ustanovili so ga prijatelj, ki so Ljubljano zamenjali za življenje v Brkinih, se tja preselili in se s prostovoljstvom vključili v zanje novo okolje. O življenju v brkinski vasi, primerjavah z urbanim vrvežem, vrednotah, prijateljstvu, prostovoljstvu in delu se bomo v tokratnem Nočnem obisku pogovarjali z delom druščine, ki ustvarja Zavod Dobra pot. Janji Novoselc se bodo v studiu pridružile Nava Vardjan, Pina Hu in Katyush Manakai.
Pravijo, da je smeh pol zdravja in to noč bomo skrbeli za zdravje. Vabimo vas, drage poslušalke in poslušalci, da se nam pridružite preko telefonske linije in z nami delite vice, šale in prigode, ki so vas najbolj nasmejale. Se še spomnite čemu ste se smejali kot otroci? Kaj pa vas nasmeje danes? Pridružite se pogovoru v oddaji Nočni obisk in skupaj bomo pozdravili nov dan – nasmejani.
Veteranska tekača Lojzka Bratuša in Polde Dolenc kljub letom požirata kilometre na mednarodnih maratonih in gorskih tekih ter pobirata priznanja. Veliko je njunih tekaških podvigov in dogodivščin. V pomen športnega načina življenja nikakor ne dvomita. Pred mikrofon ju je povabil Bratko Zavrtnik.
Praznik je kot naročen za nočno druženje, pa ravno to noč se bo tudi precej ohladilo, napovedujejo vremenoslovci. Napolnite svoj telefon, voditeljica Mojca vas vabi h klepetu ali vsaj k poslušanju – sedem minut čez polnoč.
Niko Karo je ime, ki stoji za mnogimi vizualnimi izdelki priljubljenih skladb pri nas. Gre za ustvarjalca, ki kreira ne samo v glavi, ampak s kamero na zaslone gledalcev prenese tudi sporočilo glasbenih izvajalcev. Svoje režiserske in snemalčeve izkušnje krepi tudi v naši hiši. Kako nastaja in koliko dela je potrebnega v pred in post produkciji videospota nam bo med drugim zaupal nocojšnji gost, Niko Karo, ki ga je na klepet povabil Sandi Horvat.
Neveljaven email naslov