Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
V živo na telefonski številki 01/475 22 22
Nočni klepet se je (spet) vrtel okoli koronavirusa. Čutiti pa je, da ljudje postajajo vse bolj nestrpni in razdražljivi.
Stanko, 57 let, je že bil precej nasršen. Pred kratkim se je invalidsko upokojil. Ne razume demonstracij, jezen je tudi na mlade, ker se družijo. Če bi imel otroke, bi jih že spravil v red: delali bi tako kot on reče. (V moji hiši za moj denar … drugače so pa tam vrata.)
Jože Centa, slikar in kipar, meni, da gre za naravno selekcijo. Predolgo živimo. Samo njemu so že trikrat vstavili spodbujevalec, kar pomeni, da so mu že trikrat podaljšali življenje za pet let, petnajst let je dobil. Virusa pa bi se morali lotiti z nečem njemu podobnim. Tako kot so se v Ameriki poskusili znebiti nore količine podgan. Sto so jih izstradali, potem pa spustili v kanalizacijo in so besno začele žreti svojo vrsto. Menda je bilo učinkovito. O groza!
Majda, ki veliko bere, je poslušalcem priporočila knjigo Zadoščenje Ferija Lainščka.
Darja iz Ljubljane je še bolj sveža upokojenka in ker ima veliko časa, pravi, hodi veliko okoli, tudi po trgovinah. Vse jo jezi. Ko je nekje videla peka, da je imel masko pod nosom in drugje mesarja brez nje, ju je prijavila inšpekciji. Ni ji prav, da ljudje tečejo brez mask, nosili naj bi jih tudi v zelenem okolju. Tudi mladi da jih skoraj ne nosijo (kar pa seveda ni res). Kazni so po njenem daleč premile in inšpektorjev premalo. Ko sem ji omenila, kaj pa tisto geslo Ostani doma, pa se je izmotala, da pač mora naokoli, saj za krepitev imunskega sistema potrebuje vitamin D. Pri peku in mesarju je najbrž ujela veliko sončnih žarkov … pa ob klicih na inšpekcijo tudi. A ni škoda življenja za takšno početje?
Janez iz Kopra, 53, je na čakanju. Ob tisti malenkosti, ki jo dobi vsak mesec, mora naredi prav načrt, da pride skozi. Vznemiril ga je članek ameriške znanstvenice, da je to, kar se nam dogaja, socialni inženiring. Psihosocialni eksperiment svetovnih razsežnosti. Predhodnica v veliko gospodarsko krizo.
Mrakobnega razpoloženja ob koncu tudi prijazen Nacetov (Junkar) mail – da čeprav ni poklical, je bil ves čas z nami – ni mogel popraviti.
5416 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
V živo na telefonski številki 01/475 22 22
Nočni klepet se je (spet) vrtel okoli koronavirusa. Čutiti pa je, da ljudje postajajo vse bolj nestrpni in razdražljivi.
Stanko, 57 let, je že bil precej nasršen. Pred kratkim se je invalidsko upokojil. Ne razume demonstracij, jezen je tudi na mlade, ker se družijo. Če bi imel otroke, bi jih že spravil v red: delali bi tako kot on reče. (V moji hiši za moj denar … drugače so pa tam vrata.)
Jože Centa, slikar in kipar, meni, da gre za naravno selekcijo. Predolgo živimo. Samo njemu so že trikrat vstavili spodbujevalec, kar pomeni, da so mu že trikrat podaljšali življenje za pet let, petnajst let je dobil. Virusa pa bi se morali lotiti z nečem njemu podobnim. Tako kot so se v Ameriki poskusili znebiti nore količine podgan. Sto so jih izstradali, potem pa spustili v kanalizacijo in so besno začele žreti svojo vrsto. Menda je bilo učinkovito. O groza!
Majda, ki veliko bere, je poslušalcem priporočila knjigo Zadoščenje Ferija Lainščka.
Darja iz Ljubljane je še bolj sveža upokojenka in ker ima veliko časa, pravi, hodi veliko okoli, tudi po trgovinah. Vse jo jezi. Ko je nekje videla peka, da je imel masko pod nosom in drugje mesarja brez nje, ju je prijavila inšpekciji. Ni ji prav, da ljudje tečejo brez mask, nosili naj bi jih tudi v zelenem okolju. Tudi mladi da jih skoraj ne nosijo (kar pa seveda ni res). Kazni so po njenem daleč premile in inšpektorjev premalo. Ko sem ji omenila, kaj pa tisto geslo Ostani doma, pa se je izmotala, da pač mora naokoli, saj za krepitev imunskega sistema potrebuje vitamin D. Pri peku in mesarju je najbrž ujela veliko sončnih žarkov … pa ob klicih na inšpekcijo tudi. A ni škoda življenja za takšno početje?
Janez iz Kopra, 53, je na čakanju. Ob tisti malenkosti, ki jo dobi vsak mesec, mora naredi prav načrt, da pride skozi. Vznemiril ga je članek ameriške znanstvenice, da je to, kar se nam dogaja, socialni inženiring. Psihosocialni eksperiment svetovnih razsežnosti. Predhodnica v veliko gospodarsko krizo.
Mrakobnega razpoloženja ob koncu tudi prijazen Nacetov (Junkar) mail – da čeprav ni poklical, je bil ves čas z nami – ni mogel popraviti.
Gost po polnoči bo Vid Kmetič, odličen poznavalec manj znanih ali že pozabljenih mariborskih zgodb, ki jih predstavlja sproščeno, duhovito in hkrati pronicljivo. Kot del ekipe Rajzefibra je popeljal številne obiskovalce po zanimivih mestnih kotičkih, zgodovino Maribora in okolice pa je opisal tudi v nekaterih svojih spominih. V nadaljevanju noči bomo slišali, kakšno je delo na ladjah križarkah in se pogovarjali z avtorico pesmi in aforizmov, Vero Ajlec Kos. Glasbenika Gregor Jančič in Martin Bezjak pa nam bosta predstavila irsko glasbo na njun način. Nočna voditeljica bo Darinka Čobec.
Pisalo se je leto 1981, ko je nastala punk skupina Otroci socializma. Protagonist skupine Brane Bitenc svojih besedil ni kričal v mikrofon, kot je bilo takrat običajno, recitiral jih je. Na Novem rocku, leta 1982, je prve pol ure nastopil obrnjen s hrbtom proti občinstvu, Introvertirani pesnik je s svojimi provokativnimi besedili nastavljal kritično ogledalo tedanji družbi, vznemirjal politike in se zasidral v srca in možgane publike s komadi '700 usnjenih torbic', 'Zamenite mi glavo', 'Vojak', 'Pejd ga pogledat, Brane' in mnogimi drugimi. Istega leta so pri Založbi Škuc izdali EP v obliki kasete. 200 izvodov, ki so danes rariteta. Zaradi cenzure in represije so se namesto s svojimi polnimi imeni na prvi uradni diskografski izid podpisali le z začetnicami. Otroci socializma so postali in ostali kultni bend. Njihov album je po štiridestih letih izšel v vinilni izdaji. Dobra priložnost, da člane skupine povabimo na nočni obisk in prisluhnemo muziki njihove mladosti. Andrej Štritof, Roman Dečman in Iztok Turk.
Na pragu pomladi nas prebujajo tudi čedalje toplejši sončni žarki, ki že kličejo po tem, da si naberemo novih moči. Si predstavljate občutek, da bi se v svoji koži skozi vse leto počutili dobro in hkrati z določenimi vajami poskrbeli za mladostni videz kadarkoli in kjerkoli? Temu močno prispeva joga obraza. Vsaj tako pravi učiteljica joge, Jasmina Turnšek, ki prihaja na nočni klepet z nasveti, kako z majhnimi koraki lahko vnesemo dobro voljo in sonce v naš vsakdan. Z nami bo delila svojo večletno pot, ki jo je vodila do spoznanja in ji prinaša nasmeh na obraz ter svoje znanje deli naprej. Ob dobri glasbi se bo na pot proti pomladi življenja z Jasmino Turnšek podal Sandi Horvat.
Ljudje slišimo od 18Hz do 20kHz. Zelo glasen pa je tudi – sicer človeškemu ušesu neslišen – živalski svet. O raziskavah biodiverzitete s pomočjo zvokov, pa tudi o zvočnem sobivanju človeka in živali pa več v pogovoru s prof. dr. Andrejem Čoklom, biologom, zoofiziologom. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V nočnem programu bomo gostili judoistko Andrejo Leški. Koprčanka že vrsto let nastopa za ljubljanski Bežigrad, v minulem letu je bila izbrana za najboljšo športnico Kopra in Ljubljane. Ob tem je dobila tudi priznanje primorskih športnih novinarjev, dobila je plaketo projekta Naš športnik. Leto 2021 je Andreji prineslo medalji z evropskega in svetovnega prvenstva, redno je bila najboljša na praktično vseh največjih turnirjih. Za presežek je manjkala uvrstitev na olimpijske igre, v kategoriji do 63 kilogramov je Slovenijo v Tokiu zastopala Tina Trstenjak. Že čez dobri dve leti in pol bodo na vrsti olimpijske igre v Parizu, Andreja že načrtuje uvrstitev na zbor najboljših športnikov sveta. Judoistko, ki prihaja iz športne družine, bo v nočnem programu gostil Primož Čepar.
V nočnem programu bomo gostili judoistko Andrejo Leški. Koprčanka že vrsto let nastopa za ljubljanski Bežigrad, v minulem letu je bila izbrana za najboljšo športnico Kopra in Ljubljane. Ob tem je dobila tudi priznanje primorskih športnih novinarjev, dobila je plaketo projekta Naš športnik. Leto 2021 je Andreji prineslo medalji z evropskega in svetovnega prvenstva, redno je bila najboljša na praktično vseh največjih turnirjih. Za presežek je manjkala uvrstitev na olimpijske igre, v kategoriji do 63 kilogramov je Slovenijo v Tokiu zastopala Tina Trstenjak. Že čez dobri dve leti in pol bodo na vrsti olimpijske igre v Parizu, Andreja že načrtuje uvrstitev na zbor najboljših športnikov sveta. Judoistko, ki prihaja iz športne družine, bo v nočnem programu gostil Primož Čepar.
Nočni program nas bo popeljal po življenjski, predvsem pa ustvarjalni poti instrumentalistke, pevke, besedilopiske, predvsem pa slovenskemu občestvu znane televizijske voditeljice Darje Gajšek. Življenje ves čas piše takšne in drugačne prigode in morda jih bo več razkrila njeni radijski kolegici Luciji Grm. Seveda pa bo radijski eter nočnega polnila tudi njena glasba.
Čebelarska dejavnost je pogosto v ospredju zanimanja, čedalje pogosteje tudi kot kazalec stanja v okolju. Na nočnem obisku bomo gostili Vlada Vogrinca, Tomaža Samca in Vlada Pušnika. V ospredju pogovora bodo letošnji 26. marec – dan sajenja medovitih rastlin, apiterapija in zanimanje mladih za čebelarstvo. Po eni se bomo z zgodovinarjem dr. Jankom Prunkom spomnili 90 letnice sociologa in politika dr. Jožeta Pučnika, proti jutru pa izvedeli več o bližinah in razdaljah med ukrajinskim in ruskim jezikom ter prisluhnili zasedbi Toti big band. Voditelj bo Stane Kocutar.
Dolgo je že tega, kar je vstopil v oglaševanje. V nekih drugih časih, ki bi jim lahko rekli kar zlati časi tega poklica. Duhovitost, igrivost, iznajdljivost in še mnogokaj so tlakovale njegovo poklicno pot. Danes je samostojni svetovalec, ki svoje znanje in izkušnje deli naprej. Še zmeraj ima rad radio. V oglaševalski svet je vstopil zaradi glasbe in ta je še zmeraj pomemben del njegovega življenja. Zveni tudi skozi projekt PianoRoom, s katerim popularizira klavirsko glasbo in mladim glasbenikom pomaga pri kariernem razvoju.V slovensko oglaševalsko zgodovino se je zapisal kot avtor nekaterih legendarnih radijskih oglasov. Svoje izkušnje je strnil v knjigi Povem vam na uho! Duhovito in poučno branje za vse, ki jim je radio ljub vsaj tako kot njemu. Mitja Petrovič je nočni gost Nade Vodušek.
Tanja Zajc Zupan je ena najbolj prepoznavnih citrark v Sloveniji. Kakšna je njena bogata 30-letna glasbena pot, s kom vse je že sodelovala, kam vse je potovala in kako je citre vpela v najrazličnejše glasbene žanre, nam bo v današnji oddaji Nočni obisk zaupala v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor. Morda pa tudi v živo kaj zaigrala ali celo izpolnila kakšno glasbeno željo … Prepustite se nežnemu zvoku citer po polnoči!
Matic Novak je urgentni reševalec na motorju, ki se je pred tremi leti poškodoval v prometni nesreči. Po več kot dveletni rehabilitaciji se je moral spopasti s psihičnimi težavami, strahovi, predvsem pa postaviti svoje življenje na novo. Odločil se je za delo v psihiatrični bolnišnici, kjer bo pomagal otrokom, ki so zasvojeni z drogami. Z njim se bo pogovarjal, malo po polnoči, Andrej Hofer.
Gost nočnega programa bo Aleš Oven, ki je konec minulega leta sam potoval po Južnoafriški republiki. Odpotoval je le nekaj dni pred izbruhom koronavirusne različice Omikron, ki se je po podatkih svetovnih epidemiologov prvič pojavila prav tam. Pozivov popotnikom, naj se vrnejo domov ni zasledil, saj je raziskoval na območjih, kjer ni bilo telefonskega signala. Pogosto tam tudi ni elektrike, je pa pravo razkošje tako naravnih kot kulturnih zanimivosti. In, kot bo povedal, tudi dobre hrane, ljudi in korupcije. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V noči s četrtka na petek bodo misli in besede potovale med Etiopijo in Slovenijo, med Afriko in Evropo. V goste prihaja direktor Inštituta za afriške študije Eyachew Tefera. Mož, ki ga je pred tremi desetletji študijska pot k nam pripeljala povsem naključno, v okviru inštituta danes razvija in promovira kulturne, gospodarske ter znanstveno-raziskovalne dejavnosti na obeh celinah ter opozarja na globalne izzive, ki jih prinašajo podnebne in geopolitične spremembe v svetu: migracije ter nujnost sodelovanja, globalnega učenja in vzajemnega razumevanja. Na Nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.
V nočnem programu bomo odstirali izzive v luči minulega mednarodnega dne redkih bolezni. Sogovornica voditeljice Helene Ajdnik bo ERIKA STARIHA, specialistka klinične farmacije, soustanoviteljica in predsednica "Evropske fundacije SATB2, ustanove za SATB2 sindrom”, ki je mamica dečka s tem redkim sindromom. Kako se kot starš sprijazniš, da ima tvoj otrok redko gensko bolezen? Medtem ko za nekatere posameznike zdravila ni, je pri drugih znanost v veliko pomoč in posledično delajo neverjetne korake napredka. Znanost je upanje, najbolj pomembna pa je ljubezen in sprejemanje.
V tokratnem nočnem programu, tik preden bomo dokončno pokopali letošnjega pusta, bomo zaokrožili pohajkovanje po Butalah, ki jih je v knjigi Nova butalska čitanka ustvaril Vinko Moederndorfer. Zgodbe bodo v eter pospremljene z glasbo po izboru Teje Klobčar, zgodbe pa bo prebirala Lucija Grm.
»Z nemajhnim veseljem sem prebral na novo napisane butalske zgodbe. In sem se jako začudil. Novi Butalci so precej drugačni kot so bili v mojem času. Hočem reči, v mojem času je bil Cefizelj tat, hud tolovaj, za katerega so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske, v današnjem pa je očitno minister za policaje. Tega jaz ne zastopim prav dobro« … je odlomek iz Enega kratkočasnega uvodnika, pod katerega se je podpisal Frane Milčinski. Uvodnik pritiče knjigi »Nova butalska čitanka« avtorja Vinka Moedendorferja. Nove poučne zgodbe iz Butal vas čakajo v tokratnem nočnem programu, ki ga pripravlja in vodi Lucija Grm.
Epidemija odhaja, pomlad pa prihaja. V Ljubljani so iz zemlje že pokukali zvončki. Kar lažje smo zadihali. Kar težka lekcija sta bili ti dve leti, a ne. Precej stisk sta nam pozročili, nas spremenili - ampak zdaj je to mimo. Končno ne bo več pomembno, kdo je cepljen in kdo ni. V nočnem klepetu z Mojco Blažej Cirej bo pomembno samo še to, kdo ob pozni uri ostaja buden in brihten. In razpoložen za družbo.
Na načni klepet prihaja strokovni vodja Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom Aleš Zidar. V tem najbolj norčavem delu leta, ga je v goste povabila Barbara Kampos. V Ilirski Bistrici, od koder prihaja naš nočni gost in v njeni okolici je pust zelo resna stvar. V teh krajih so doma škoromati. Tu je že več kot dve desetletji pustna stalnica prireditev Pust je pršu. Aleš Zidar zelo dobro pozna številne »ta bele in ta črne« pustne like. Zelo dobro pa pozna tudi kraje, ki obdajajo mesto ob Veliki vodi. Predvsem pa zelo dobro pozna razvojne potenciale tega območja in ljudi. Ki jih povezuje in spodbuja v boljši jutri.
Kmalu se bo lahko pohvalila s kar z dvema rekordoma v znameniti Guinnessovi knjigi rekordov. Zgovorna Korošica, inženirka računalništva in informatike, podjetnica, mama samohranilka dveh otrok, ljubiteljica gorskega kolesarstva, morja in dobre hrane. Predvsem pa velika navdušenka nad ročnimi deli, zlasti kvačkanjem, ki jo je zasvojilo pred nekaj leti. Tako sta tudi omenjena rekorda povezana s kvačkanjem – pred dvema letoma je nepretrgoma kvačkala kar 28 ur, letos pa je s pomočjo 211 kvačkaric in 1 kvačkarja izvedla najbolj obširno kvačkanje občinskih grbov. Na Nočni obisk k voditeljici Andreji Čokl prihaja Jadranka Smiljić, ki pravi, da je smisel življenja, da si podjeten, koristen okolici, ustvarjalen, povezovalen in predvsem ljubeč.
V luči minulega mednarodnega dne turističnih vodnikov se bomo pogovarjali z Nino Buh, aktivno članico Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki jo je pred kratkim doletela prav posebna čast – izvoljena je bila v upravni odbor Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Vabljeni k poslušanju, z vami bo nočna voditeljica Helena Ajdnik.
Neveljaven email naslov