Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
V živo na telefonski številki 01/475 22 22
Nočni klepet se je (spet) vrtel okoli koronavirusa. Čutiti pa je, da ljudje postajajo vse bolj nestrpni in razdražljivi.
Stanko, 57 let, je že bil precej nasršen. Pred kratkim se je invalidsko upokojil. Ne razume demonstracij, jezen je tudi na mlade, ker se družijo. Če bi imel otroke, bi jih že spravil v red: delali bi tako kot on reče. (V moji hiši za moj denar … drugače so pa tam vrata.)
Jože Centa, slikar in kipar, meni, da gre za naravno selekcijo. Predolgo živimo. Samo njemu so že trikrat vstavili spodbujevalec, kar pomeni, da so mu že trikrat podaljšali življenje za pet let, petnajst let je dobil. Virusa pa bi se morali lotiti z nečem njemu podobnim. Tako kot so se v Ameriki poskusili znebiti nore količine podgan. Sto so jih izstradali, potem pa spustili v kanalizacijo in so besno začele žreti svojo vrsto. Menda je bilo učinkovito. O groza!
Majda, ki veliko bere, je poslušalcem priporočila knjigo Zadoščenje Ferija Lainščka.
Darja iz Ljubljane je še bolj sveža upokojenka in ker ima veliko časa, pravi, hodi veliko okoli, tudi po trgovinah. Vse jo jezi. Ko je nekje videla peka, da je imel masko pod nosom in drugje mesarja brez nje, ju je prijavila inšpekciji. Ni ji prav, da ljudje tečejo brez mask, nosili naj bi jih tudi v zelenem okolju. Tudi mladi da jih skoraj ne nosijo (kar pa seveda ni res). Kazni so po njenem daleč premile in inšpektorjev premalo. Ko sem ji omenila, kaj pa tisto geslo Ostani doma, pa se je izmotala, da pač mora naokoli, saj za krepitev imunskega sistema potrebuje vitamin D. Pri peku in mesarju je najbrž ujela veliko sončnih žarkov … pa ob klicih na inšpekcijo tudi. A ni škoda življenja za takšno početje?
Janez iz Kopra, 53, je na čakanju. Ob tisti malenkosti, ki jo dobi vsak mesec, mora naredi prav načrt, da pride skozi. Vznemiril ga je članek ameriške znanstvenice, da je to, kar se nam dogaja, socialni inženiring. Psihosocialni eksperiment svetovnih razsežnosti. Predhodnica v veliko gospodarsko krizo.
Mrakobnega razpoloženja ob koncu tudi prijazen Nacetov (Junkar) mail – da čeprav ni poklical, je bil ves čas z nami – ni mogel popraviti.
5416 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
V živo na telefonski številki 01/475 22 22
Nočni klepet se je (spet) vrtel okoli koronavirusa. Čutiti pa je, da ljudje postajajo vse bolj nestrpni in razdražljivi.
Stanko, 57 let, je že bil precej nasršen. Pred kratkim se je invalidsko upokojil. Ne razume demonstracij, jezen je tudi na mlade, ker se družijo. Če bi imel otroke, bi jih že spravil v red: delali bi tako kot on reče. (V moji hiši za moj denar … drugače so pa tam vrata.)
Jože Centa, slikar in kipar, meni, da gre za naravno selekcijo. Predolgo živimo. Samo njemu so že trikrat vstavili spodbujevalec, kar pomeni, da so mu že trikrat podaljšali življenje za pet let, petnajst let je dobil. Virusa pa bi se morali lotiti z nečem njemu podobnim. Tako kot so se v Ameriki poskusili znebiti nore količine podgan. Sto so jih izstradali, potem pa spustili v kanalizacijo in so besno začele žreti svojo vrsto. Menda je bilo učinkovito. O groza!
Majda, ki veliko bere, je poslušalcem priporočila knjigo Zadoščenje Ferija Lainščka.
Darja iz Ljubljane je še bolj sveža upokojenka in ker ima veliko časa, pravi, hodi veliko okoli, tudi po trgovinah. Vse jo jezi. Ko je nekje videla peka, da je imel masko pod nosom in drugje mesarja brez nje, ju je prijavila inšpekciji. Ni ji prav, da ljudje tečejo brez mask, nosili naj bi jih tudi v zelenem okolju. Tudi mladi da jih skoraj ne nosijo (kar pa seveda ni res). Kazni so po njenem daleč premile in inšpektorjev premalo. Ko sem ji omenila, kaj pa tisto geslo Ostani doma, pa se je izmotala, da pač mora naokoli, saj za krepitev imunskega sistema potrebuje vitamin D. Pri peku in mesarju je najbrž ujela veliko sončnih žarkov … pa ob klicih na inšpekcijo tudi. A ni škoda življenja za takšno početje?
Janez iz Kopra, 53, je na čakanju. Ob tisti malenkosti, ki jo dobi vsak mesec, mora naredi prav načrt, da pride skozi. Vznemiril ga je članek ameriške znanstvenice, da je to, kar se nam dogaja, socialni inženiring. Psihosocialni eksperiment svetovnih razsežnosti. Predhodnica v veliko gospodarsko krizo.
Mrakobnega razpoloženja ob koncu tudi prijazen Nacetov (Junkar) mail – da čeprav ni poklical, je bil ves čas z nami – ni mogel popraviti.
Na klepet prihaja Robert Petan. Po izidu albuma prvenca, ki je poslušalcem postregel z avtorskimi skladbami, simpatičnimi in duhovitimi besedili, se je mladi kantavtor podal in preizkusil še v igralskih vodah. Trenutno nastopa v stand-up komediji Zbogom korona, mi gremo na dopust. Kako se srečujeta in dopolnjujeta glasbeni in igralski svet? Na kakšen način tudi sam polni baterije, da lahko poslušalcem in gledalcem na dnevni bazi prinaša smeh, veselje in dobro voljo? Odgovore na ta in še druga vprašanja bo v sproščenem pogovoru Robert Petan zaupal Sandiju Horvatu.
V prvih minutah nedelje je dišalo po morju. V radijskem studiu se nam je pridružila dr. Ana Rotter, z Morske biološke postaje Piran, Nacionalnega inštituta za biologijo. Mikrobiologinja, ki je doktorirala iz statistike, nas je odpeljala v svet svojega dela in raziskovanja. Pripovedovala nam je o morski biotehnologiji in priložnostih, ki jih le-ta odpira za različne segmente našega življenja, o raznolikosti morskega ekosistema, meduzah in še čem. Dr. Ana Rotter je aktivna tudi na področju komunikacije znanosti in enakosti spolov v znanosti. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Jožko Čuk je nekdanji direktor Saturnusa, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodnega gledališča Nova Gorica. To so funkcije, po katerih je najbolj znan. A njegovo delovanje in zanimanje ni omejeno samo na ozko gospodarsko področje. Spogledoval se je tudi s politiko, bil je državni svetnik in predsednik slovenskega Združenja za kakovost in odličnost. Po upokojitvi je naredil tečaj za turističnega vodnika in se specializiral za turistične jame. Pod okriljem civilne pobude si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Dutovelj. Za diplomo je naštudiral zavorne sisteme, za magisterij pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Spomni se, da je samo pri enem predmetu predelal 60 knjig s področja sociologije. Vse to in še marsikaj več je za nočni program povedal Jasni Preskar.
Na Nočni obisk prihaja gospa Vlasta Nussdorfer. Na prvi pogled njeno življenje teče povsem gladko in brez preprek. Bila je odlična učenka, študentka prava, okrožna, višja in državna tožilka. Je delavna, zagnana, odlikuje jo tudi velika organiziranost in čut za ljudi. Poznamo jo kot ustanoviteljico Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč; bila je tudi varuhinja človekovih pravic, zdaj pa je svetovalka v uradu predsednika republike. Vendar pa so bili tudi v življenju Vlaste Nussdorfer težki trenutki, ki pa je niso zlomili. Od kod ji moč, volja in življenjska energija, ki jo krasi?
Na nočni obisk prihaja Marko Završnik, Mariborčan, po mnenju Gazele 2021 lastnik enega najhitreje rastočih podjetij za elektroniko v Sloveniji, ki se dobro zaveda, da sta znanje in motivacija zaposlenih največji kapital podjetja. Zaveda se, da je za uspeh potrebna unikatnost, fokus in cilj vodenja, kar ga je popeljalo tudi na mednarodne trge. Je navdušen nogometaš, družinski človek, gurman in popotnik, ki obožuje tople kraje. Nočni progam iz mariborskega studia pripravlja Robert Zajšek.
Človek potrebuje malo, da je lahko srečen. Tako je prepričan Matej Grahek, akademski glasbenik flavtist, ki se je pred dvema letoma pridružil mednarodni posadki, s katero je na katamaranu prečkal Atlantski ocean. Na potovanju čez »veliko vodo« se lahko zgodi marsikaj, a vsaka pot se vedno začne in konča doma. O umetnosti potovanja, dogodivščinah in spoznanjih na poti bo Matej Grahek pripovedoval na tokratnem nočnem obisku v sredini noči.
V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja. Začeli bomo s šansoni, za katere je tako besedilo kot glasbo napisal Michel Emer, eden najpomembnejših Édithinih sodelavcev sploh. Poslušali bomo Édithine interpretacije pesmi, ki so nastale kot glasba za francoske filme prvega povojnega desetletja. In še nekaj odličnih realističnih šansonov iz 50-ih let bo na sporedu. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Organizirane in strokovno vodene ture so najboljše zagotovilo za varno obiskovanje gorskega sveta. Še posebej, če se zanje obiskovalci tega više ležečega sveta odločijo v razmerah, za katere menijo, da jim lahko povzročajo težave. Zanje s svojimi aktivnostmi in znanji že več desetletij skrbijo prostovoljni vodniki Planinske Zveze Slovenije. V Nočnem obisku se nam je pridružil namestnik načelnika Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Jožef Bobovnik. Z njim smo govorili o pridobivanjih znanja in izkušenj z različnih področij planinstva in s kakšnimi dejavnostmi slovenska krovna planinska organizacija skuša – ob vedno večji popularizaciji planinstva – o pomenu teh znanj ozavestiti vse obiskovalce gora.
Namakanje v mrzli vodi je v zadnjem času postalo zelo priljubljeno. To predvsem opazimo na družbenih omrežjih, kjer se pogosto najde kdo, ki objavlja svoje ledene podvige. Morda si mislite, da je to modna muha ali nekakšna vragolija sodobnega časa, a pozitivni učinki na telo z namakanjem v mrzli vodi so znani že dolgo. Vsi, ki so naklonjeni tej kopeli oziroma metodi Wima Hofa, bi temu brez oklevanja pritrdili. Pravijo, da je to najboljši način za boj proti stresu, seveda, če ga izvajate na pravilen način. Mateja Maretič tehniko ledene kopeli izvaja že nekaj let. Učiteljica tehnike in gospodinjstva na OŠ Dušana Muniha Most na Soči se že dve leti potaplja v mrzlo vodo. Zapriseženo športnico je vedno gnala ta iskra po odkrivanju novega in drznega. Tako je spoznala ledeno zdravljenje. Kakšni so bili začetki, kako se spopada z vodo, ki ima komaj 3 stopinje in ali je po toliko kopanjih opazila spremembe? Na nočni obisk jo je povabil Boštjan Simčič.
V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v drugi polovici 40-ih let 20. stoletja. Najprej bodo na vrsti šansoni, ki jih je za Édith napisal besedilopisec Henri Contet, nato pesmi iz filma Étoile sans lumiere, pa šansoni, ki jih je pevka posnela z zasedbo Les compagnons de la chanson. Drugo uro noči bomo začeli s šansoni Michela Emerja in nadaljevali z nekaterimi, ki jih je napisala Édith Piaf sama. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Na nočni obisk prihaja Heliodor Cvetko, psiholog, psihoterapevt in supervizor, dolgoletni vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Mariboru. Kakšni občutki ga prevevajo ob skorajšnji upokojitvi, potem ko je dolga desetletja kot strokovnjak pomagal reševati številne stiske v družinah, v pogovoru po polnoči. V nadaljevanju noči o težavah s pomanjkanjem kadra, s katerim se sooča naše gostinstvo, spomnili se bomo zgodovinarja, akademika dr. Jožeta Mlinariča, prehranska strokovnjakinja Marija Merlak pa bo svetovala o zmerni uporabi sladkorja v prehrani.
V nocojšnji oddaji Sami naši vas pričakuje pogovor s profesorjem Matejem Šeklijem o tem, kdaj in kako so se izoblikovali južnoslovanski jeziki. Gostimo tudi pisatelja Đorđa Matića, ki je pred kratkim izdal svoj novi roman. Lahko slišite tudi pogovor z znanstveniki in zdravniki iz Kragujevca, ki so naredili obsežno raziskavo delta različice novega korona virusa. Opravljena je bila v Domu zdravja Kragujevac. V njej je sodelovalo več kot 145.000 pacientov.
13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer je našla drugačno svobodo – nastal je projekt Raiven. Sara Briški Cirman se zadnji dve leti spet vrača h klasiki – magistrica solopetja je med drugim nastopila z malteškim filharmoničnim orkestrom, v opereti Kandid, operi Seviljski brivec in prvi tamburaški operi na svetu Ambrož in Katarina. Njen navdih so živali, obožuje rože in globoko spoštuje Elzo Budau – verjetno ni bralke, ki je večkrat prebrala Ljubezen v F molu. S Saro Briški Cirman se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Darja Pograjc.
Ob izteku prve adventne nedelje bomo v studiu Prvega gostili duhovnika. Ne bo res tako resno kot je slišati, četudi svoj poklic opravlja z vso predanostjo in posvečenostjo. Martin Golob bo voditeljici Vesni Topolovec razkrival poti, ko so ga pripeljale do poklica duhovnika. Od raztrganih levisk, v katerih je prišel na škofijo, pa o cerkvenem sodišču, kjer se je skoraj znašel, ker je v videospotu ne čisto zares podelil zakrament poroke. Prisluhnite zelo posebnemu duhovniku ob skorajšnjem začetku veselega decembra, daril, luči in pričakovanj. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Vesna Topolovec.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Prvo uro bomo preživeli v družbi z gostjo iz Trsta, univerzitetno profesorico in literarno zgodovinarko Marijo Pirjevec Paternu, ki je pred nedavnim praznovala okrogel življenjski jubilej. Njeno poklicno pot je opredelila ljubezen do knjig, do književnosti, a tudi dejstvo, da se je družina iz Sežane preselila v Trst, kjer je bilo dovolj razlogov za obrambo slovenske književnosti v nenaklonjenem italijanskem prostoru.
Na nočni obisk prihaja učiteljica športa, Ema Mlakar Debenec, ki je čas med epidemijo izkoristila za stvari, ki jim prej ni namenjala veliko časa. Mlada, nova avtorica otroške literature je pred kratim izdala svojo prvo knjigo v zbirki Velike dogodivščine male Lili, ki je izšla pri založbi Chiara. Zase pravi, da rada počne veliko stvari in uživa, ko se ji veliko dogaja, sploh v dobri družbi. Rada ima izzive in trenutno se ukvarja z izzivom, kako kot nepoznan, nov, mlad avtor v teh časih knjigo spraviti do mladih bralcev.
V teh zelo resnih časih pride na nočni obisk klovn, animator in voditelj, pa tudi mož in oče Gorazd Špegel. Kot bolnišnični klovn Dodo razveseljuje male paciente na otroških oddelkih bolnišnic, kot klovn Srečko pa obiskuje stanovalce domov za starejše. Poleg tega počne še marsikaj: pogovarjali se bomo tudi o tem, kako je na njegovo delo, povezano z ljudmi in dogodki zanje, vplivala epidemija. V nadaljevanju pa še o projektnem učenju za mlajše odrasle in spoznavali bomo Butan. V nočno družbo vabi voditeljica Lidija Cokan.
Arhitekt, pedagog in raziskovalec, ki pravi, da ga zadnjih deset let v razmišljanju poganja raznolikost poroznosti grajenih prostorov. Poroznost kot pojem, ki lebdi v arhitekturnem raziskovanju in ga določa s svojo prehodnostjo: vmesni prostori med zunanjim in notranjim, delež votlega v fizični snovi. Teoretična, a hkrati tudi povsem praktična arhitekturna vprašanja: kako poroznost vpliva na naš odnos do prostora, na naše dojemanje in raziskovanje, na bivanje samo in kakšne odgovore nam ponuja arhitektura. Temu je bilo posvečeno tudi njegovo inavguracijsko predavanje za rednega profesorja na ljubljanski fakuleteti za arhitekturo. Boštjan Vuga kot praktik že do leta 1996 deluje v biroju Sadar in Vuga. Kot predavatelj, mentor, raziskovalec, kritik in kurator sodeluje z mnogimi univerzami in institucijami doma in po svetu. Prisluhnite mu v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
Če nekdo reče, da je srečen, ker zares živi, potem mora res RES živeti. In gost tokratnega nočnega programa ne le, da to reče – napisal je celo knjigo s tem naslovom. Potem bo že držalo. Če zamenjaš harmoniko za bobne in postaneš eden najboljših bobnarjev nekdanje Jugoslavije - in tudi pevec - to že nekaj pomeni, da pa postaneš eden zelo slišanih glasov tudi v novi državi Sloveniji … Zlata leta slovenske popevke, pomen glasbe ne le na profesionalni, temveč tudi življenjski poti, obujanje spominov in pogledi naprej, bodo teme nočnega obiska, na katerega povabilo se je prijazno odzval Ivo Mojzer, z voditeljico Lucijo Grm pa bosta med kramljanjem predstavila tudi novo gostovo vinilno ploščo in avtobiografijo Srečen je, kdor zares živi. In ker glasba nikoli ne razočara - le te pa je bo v nočnem obisku polno - bodite z nami.
Neveljaven email naslov