Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
V živo na telefonski številki 01/475 22 22
Nočni klepet se je (spet) vrtel okoli koronavirusa. Čutiti pa je, da ljudje postajajo vse bolj nestrpni in razdražljivi.
Stanko, 57 let, je že bil precej nasršen. Pred kratkim se je invalidsko upokojil. Ne razume demonstracij, jezen je tudi na mlade, ker se družijo. Če bi imel otroke, bi jih že spravil v red: delali bi tako kot on reče. (V moji hiši za moj denar … drugače so pa tam vrata.)
Jože Centa, slikar in kipar, meni, da gre za naravno selekcijo. Predolgo živimo. Samo njemu so že trikrat vstavili spodbujevalec, kar pomeni, da so mu že trikrat podaljšali življenje za pet let, petnajst let je dobil. Virusa pa bi se morali lotiti z nečem njemu podobnim. Tako kot so se v Ameriki poskusili znebiti nore količine podgan. Sto so jih izstradali, potem pa spustili v kanalizacijo in so besno začele žreti svojo vrsto. Menda je bilo učinkovito. O groza!
Majda, ki veliko bere, je poslušalcem priporočila knjigo Zadoščenje Ferija Lainščka.
Darja iz Ljubljane je še bolj sveža upokojenka in ker ima veliko časa, pravi, hodi veliko okoli, tudi po trgovinah. Vse jo jezi. Ko je nekje videla peka, da je imel masko pod nosom in drugje mesarja brez nje, ju je prijavila inšpekciji. Ni ji prav, da ljudje tečejo brez mask, nosili naj bi jih tudi v zelenem okolju. Tudi mladi da jih skoraj ne nosijo (kar pa seveda ni res). Kazni so po njenem daleč premile in inšpektorjev premalo. Ko sem ji omenila, kaj pa tisto geslo Ostani doma, pa se je izmotala, da pač mora naokoli, saj za krepitev imunskega sistema potrebuje vitamin D. Pri peku in mesarju je najbrž ujela veliko sončnih žarkov … pa ob klicih na inšpekcijo tudi. A ni škoda življenja za takšno početje?
Janez iz Kopra, 53, je na čakanju. Ob tisti malenkosti, ki jo dobi vsak mesec, mora naredi prav načrt, da pride skozi. Vznemiril ga je članek ameriške znanstvenice, da je to, kar se nam dogaja, socialni inženiring. Psihosocialni eksperiment svetovnih razsežnosti. Predhodnica v veliko gospodarsko krizo.
Mrakobnega razpoloženja ob koncu tudi prijazen Nacetov (Junkar) mail – da čeprav ni poklical, je bil ves čas z nami – ni mogel popraviti.
5419 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
V živo na telefonski številki 01/475 22 22
Nočni klepet se je (spet) vrtel okoli koronavirusa. Čutiti pa je, da ljudje postajajo vse bolj nestrpni in razdražljivi.
Stanko, 57 let, je že bil precej nasršen. Pred kratkim se je invalidsko upokojil. Ne razume demonstracij, jezen je tudi na mlade, ker se družijo. Če bi imel otroke, bi jih že spravil v red: delali bi tako kot on reče. (V moji hiši za moj denar … drugače so pa tam vrata.)
Jože Centa, slikar in kipar, meni, da gre za naravno selekcijo. Predolgo živimo. Samo njemu so že trikrat vstavili spodbujevalec, kar pomeni, da so mu že trikrat podaljšali življenje za pet let, petnajst let je dobil. Virusa pa bi se morali lotiti z nečem njemu podobnim. Tako kot so se v Ameriki poskusili znebiti nore količine podgan. Sto so jih izstradali, potem pa spustili v kanalizacijo in so besno začele žreti svojo vrsto. Menda je bilo učinkovito. O groza!
Majda, ki veliko bere, je poslušalcem priporočila knjigo Zadoščenje Ferija Lainščka.
Darja iz Ljubljane je še bolj sveža upokojenka in ker ima veliko časa, pravi, hodi veliko okoli, tudi po trgovinah. Vse jo jezi. Ko je nekje videla peka, da je imel masko pod nosom in drugje mesarja brez nje, ju je prijavila inšpekciji. Ni ji prav, da ljudje tečejo brez mask, nosili naj bi jih tudi v zelenem okolju. Tudi mladi da jih skoraj ne nosijo (kar pa seveda ni res). Kazni so po njenem daleč premile in inšpektorjev premalo. Ko sem ji omenila, kaj pa tisto geslo Ostani doma, pa se je izmotala, da pač mora naokoli, saj za krepitev imunskega sistema potrebuje vitamin D. Pri peku in mesarju je najbrž ujela veliko sončnih žarkov … pa ob klicih na inšpekcijo tudi. A ni škoda življenja za takšno početje?
Janez iz Kopra, 53, je na čakanju. Ob tisti malenkosti, ki jo dobi vsak mesec, mora naredi prav načrt, da pride skozi. Vznemiril ga je članek ameriške znanstvenice, da je to, kar se nam dogaja, socialni inženiring. Psihosocialni eksperiment svetovnih razsežnosti. Predhodnica v veliko gospodarsko krizo.
Mrakobnega razpoloženja ob koncu tudi prijazen Nacetov (Junkar) mail – da čeprav ni poklical, je bil ves čas z nami – ni mogel popraviti.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Poslušali bomo dvajset in malo več kot dvajsetletno Édith Piaf, ki je že v teh zgodnjih letih svoje kariere izkazala široko paleto pevskih in interpretativnih darov in posnela šansone, ki so pripadali vsem dotlej znanim žanrom, pa tudi take, ki so dotlej tradicionalno na svoj način prenavljali. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Poslušali bomo dvajset in malo več kot dvajsetletno Édith Piaf, ki je že v teh zgodnjih letih svoje kariere izkazala široko paleto pevskih in interpretativnih darov in posnela šansone, ki so pripadali vsem dotlej znanim žanrom, pa tudi take, ki so dotlej tradicionalno na svoj način prenavljali. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
V nočnem programu se bomo odpravili na Islandijo, dežela tisočerih naravnih čudes in čudovite pokrajine, ki je zaradi svoje unikatnosti in edinstvenega načina življenja prebivalcev v zadnjih letih postala ena izmed najbolj zaželenih destinacij. Poleti jo je obiskala tudi radijska sodelavka Romana Fekonja. Po eni uri se bomo odpravili v okolico Maribora, v Kungoto, ki slovi po čudoviti pokrajini, svetovno prepoznanem srčku in restavraciji, nagrajeni z Michelinovo zvezdico. Po drugi uri pa boste slišali kako je bilo na petkovem glasbenem festivalu Frišno - poklon novi slovenski glasbi, ki je bil v petek v SNG Maribor. S kolesom pa se bomo popeljali tudi po novem odseku Drava Bike; Maribor - Ruše. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.
Nocoj bodo z nami štirje fantje, ki kdaj pa kdaj radi spijejo kakšno pivo – zato so si nadeli ime Kvatro-pirci. Jure Jaklič, Samo Kališnik, Tomaž Krt in Matej Kocen pojejo odkar pomnijo, kot Kvatropirci pa se slovenskemu občestvu predstavljajo od novembra 2011. Kdo je zaslužen za nastanek skupine, kako je tekla njihova pevska pot, s kom vse so sodelovali in še marsikaj bomo izvedeli v nočnem programu, ki ga bo vodila Lucija Grm in katerega glavni moto bo Shakespearova misel "Glasba je hrana ljubezni."
V današnji oddaji Nočni obisk bomo gostili opernega režiserja, scenografa in kostumografa Roka Rappla z umetniškim imenom Rocc. Bil je tudi umetniški vodja ljubljanske operne hiše, kjer je pravkar luč ugledala predstava Apollon Musagete/Oedipus rex z njegovim režijskim podpisom. Kako poteka ustvarjanje opernih predstav? Kaj vse je naloga režiserja? Kakšne so specifike režiranja opernih predstav v primerjavi z gledališkimi? Pokukajte z nami v zakulisje! Z Roccem se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Gost nedeljskega Nočnega obiska bo Gregor Žakelj, eden najbolj uspešnih in največkrat, tudi mednarodno nagrajenih oblikovalcev v Sloveniji. Pred kratkim je za oblikovanje stekleničke za bučno olje družinskega podjetja Kocbek, prejel eno najbolj prestižnih in uglednih oblikovalskih nagrad na svetu – Red dot. Njegova dela in uspehi so poželi veliko pohval v tujini, izbran je bil med 10 najperspektivnejših kreativcev v Evropi s strani ADC*E Barcelona in prejel je več kot 80 slovenskih in mednarodnih nagrad. Med njimi ADC*E, European Design Award, Golden Drum, Sof, Brumen, Volvo Design Award, Regpak, German Design Award,etc.). Svoje znanje predaja na številnih konferencah doma in v tujini, kjer zagovarja svojo misel, da je dobro oblikovanje za dobre naročnike. V leta 2004 ustanovljenem lastnem oblikovalskem studiu VBG (Visual Brain Gravity) delajo vse od grafičnega oblikovanja in oglaševanja do strategij in spletnih nastopov. Pred mikrofon ga je povabila voditeljica Liana Buršič.
V sredo je minilo 10 let od smrti našega legendarnega dolenjskega glasbenika, harmonikarja in avtorja glasbe Lojzeta Slaka. Na Radiu Koper sem Smilja Baranja v spomin na tako pomembnega glasbenika ter tudi v spomin pesniku, pisatelju, publicistu in uredniku Tonetu Pavčka, katerega 10-letnico smrti bomo počastili 21. oktobra, pripravila kar nekaj oddaj. Slak je imel oboževalce po vsem svetu … Seveda tudi v zamejstvu, med Slovenci v Italiji. Tam živi Lojze Hlede, ki je velik oboževalec Slakove glasbe. Štiri leta po ustanovitvi Slakovega ansambla je, leta 1968, v Števerjanu tudi sam ustanovil ansambel, v katerem je bilo 12 glasbenikov in ga, po številu članov, Slovenci štejemo za največji NZ ansambel. Lojze Hlede je tudi avtor glasbe, predvsem pa je tudi »oče« števerjanskega festivala NZ glasbe. 50-letnica festivala je, zaradi koronavirusa, kakopak, okrnjena, a tam se bomo zagotovo ljubitelji domače glasbe še srečevali. Lojze Hlede bo je gost v nočnem programu …
Petek smo začeli s polnočnim izletom v srednji vek. V čas vitezov, viteških spopadov in veščin, v čas bleščečih oklepov in srednjeveškega mečevanja. Tega že vrsto let preučuje in uči Uroš Klaus, ki s somišljeniki, ljubitelji srednjega veka, deluje v srednjeveškem društvu Red kraljevega orla. Srečate jih lahko na različnih srednjeveško obarvanih prireditvah po vsej Sloveniji, Uroš pa svoje znanje mečevanja predstavlja tudi kot član Templjarskega viteškega reda OSMTH Slovenija.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Na nočnem obisku smo gostili kitarista in skladatelja Uroša Rakovca, ki je kitari zapisan že več kot 40 let. Je član številnih priznanih zasedb, med drugim je ustvaril glasbo za več kot 40 gledaliških predstav slovenskih in tujih gledališč, njegov opus zajema tudi ustvarjanje glasbe za več filmov. Pogovor z Urošem Rakovcem smo začeli s predstavitvijo najnovejšega projekta M.U.G. Tria, ki bo v začetku oktobra izdal ploščo z naslovom Mislec.
Z gostom bo voditeljica Alenka Terlep tokrat potovala kar s prstom po zemljevidu. Govorila bosta o Blažu Kocenu, avtorju prvega šolskega atlasa, ki ima najdaljšo tradicijo izhajanja na svetu. Letos mineva 200 let rojstva tega znamenitega inovatorja in ob njegovih nazornih učnih pripomočkih še vedno rastejo generacije. In kako ga svojim učencem predstavlja profesor zgodovine in geografije Rožle Bratec Mrvar, ki prihaja na nočni obisk? Preverite takoj po polnoči!
Naša gostja je tokrat izjemno dejavna tržaška glasbenica Tatjana Jercog, piansitka, skladateljica, glasbena pedagoginja in prizadevna organizatorica, ki z Društvom prijateljev glasbe in Beinalom sodobne glasbe ponuja Kopru kakovostno glasbeno življenje, zlasti na področju resne glasbe. Ob tem povezuje koprske organizatorje in ustanove, da lahko skupaj uresničijo večje projekte. Eden takih je izzvenel prav pred dnevi, ko so člani Komornega orkestra SF in flavtistka Eva Nina Kozmus na koprskem Titovem trgu odigrali Malo simfonijo Kopra. Tatjano Jercog bo v Nočni program Radia Slovenija povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.
Urednik, novinar, odličen poznavalec mode in oblikovanja. Ustanovitelj modne znamke Alessio, oblikovalec, ki ima rad žamet in mu je všeč, kadar se dizajn prepleta in prehaja med oblačili in predmeti za dom. Tudi zato svojo znamko širi na posteljnino, pregrinjala in blazine, lahkotne stvari, ki jih lahko različno uporabljajmo in potujejo z nami tudi ob selitvah. Nedavno se nam je predstavil kot pisec. Protagonist njegovega prvenca z naslovom Rumeni lakasti čeveljci je deček Filip. V romanu spremljamo njegovo otroštvo, ki ga zaznamuje tesen odnos z mamo in odraščanje, skozi katero se sooči s svojo homoseksualnostjo. Popelje nas skozi zgodbo, ki ni osamljena, a je redko povedana odkrito in brez sprenevedanja. Aleša Čakša je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V nočnem programu bomo predstavili projekt Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe. Z njim se mariborski Regionalni RTV center poklanja izvrstni glasbeni zakladnici, nastali v zadnjem letu. Glasbeni uredništvi Radia Maribor in Radia Si sta izbrali deset izstopajočih melodij. Med njimi lahko glasujete za svojo najljubšo – na spletni strani Radia Maribor do 26. septembra. Vse skladbe bo priredil Big band RTV Slovenija za prireditev, ki bo 1. oktobra. 1. dan v oktobru, ko zaznamujemo svetovni dan glasbe, bomo izvedeli, katera melodija bo Naj nova slovenska skladba zadnjega leta. Vabljeni v družbo voditeljice Helene Ajdnik.
S prof. dr. Majo Bresjanac, vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo in predsednico Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Da bi lahko bolje preprečevali in učinkoviteje zdravili bolezni možganov, moramo bolje razumeti delovanje možganov v zdravju in bolezni.« V dialogu s prof. dr. Majo Bresjanac bomo razmišljali in se spraševali kako k izboljšanju raziskovalnega procesa in doseganju izidov, ki bodo botrovali boljši oskrbi bolnikov, učinkovitejšemu preprečevanju in zdravljenju bolezni možganov lahko prispevajo znanstveniki in kako lahko k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja degenerativnih bolezni, prispevamo tudi mi.
Kaj poleg glasbe imajo skupnega skupini Predmestje in Panda ter Vlado Kreslin in Neca Falk? Kreativno moč, ki jo predstavlja Andrej Pompe, profesor, zbiralec znamk in kreativec na mnogih področjih. Z njim se bo pogovarjala Lucija Grm.
Neveljaven email naslov