Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


19.12.2021

Sašo Avsenik

Na nočni obisk prihaja Gorenjec, ki je star toliko kot je mlada slovenska država – 30 let. V Begunjah na Gorenjskem je kot predstavnik tretje generacije sledil glasbeni poti očeta ter velikega dedka. Že 11 let z ansamblom in novim pevcem razveseljuje staro in mlado, po Sloveniji in Evropi. Gost nočnega programa in voditelja Andreja Hoferja bo oče dveh deklic ter harmonikar Sašo Avsenik.


18.12.2021

Irena Dolinšek

Na nočni obisk prihaja Irena Dolinšek iz Portoroža. V zlatih letih portoroškega turizma je bila vodja prireditev, animatorka, pred tem turistična vodička. Danes, pravi, uživa v svobodi, ki jo je zaživela po upokojitvi. Še vedno je izjemno dejavna. Tudi v tem predprazničnem času otrokom in starejšim običajno prinaša dobro voljo s svojimi zgodbami, ki jih pripoveduje v kateri od vlog. Lahko je Rdeča vila, gusarka, Rosa Klemenetina. A ker pandemija tudi letos omejuje neposredne stike, je bolj aktivna na facebooku, kjer spremlja tudi stisko mladih, ki jo je zaradi omejevanja stikov prinaša pandemija.


17.12.2021

Maja Kumelj

Med študijem grafičnega oblikovanja se je odločila, da poskusi srečo kot vizažistka v New Yorku, meki modne industrije. Da je tam lahko živela, je pomagala v gostinstvu, posledično pa začela razmišljati o promociji slovenske kulinarike v ZDA in odprla svoje catering podjetje. Po sedmih letih se je vrnila v rodno Novo mesto, kjer zdaj Slovencem predstavlja eno od tradicionalnih ameriških dobrot: pite, tako sadne kot kremne. Maja Kumelj je s svojimi pitami osvojila že marsikaterega slovenskega sladkosneda, z nasveti in lastnimi izkušnjami pa pomaga tudi ostalim, ki bi želeli svoj kuharski hobi spremeniti v posel. Sladek in ameriško obarvan Nočni obisk Maje Kumelj bo gostila Andreja Čokl.


16.12.2021

Kakšna je vloga človeka med prazniki?

V nočnem programu bomo s sogovorniki odstirali duh časa in prostora in iskali odgovor na vprašanje, ali je vloga človeka ob praznikih drugačna kot sicer, zakaj ob koncu leta nekateri posamezniki tako radi delajo osebne zaključke? In kako je z novoletnimi zaobljubami? Se jim zavežemo ali vidimo 1. januar kot samo še en datum na koledarju, ki pomeni le nov dan in nam daje novo priložnost? V nočno družbo vabi voditeljica Helena Ajdnik.


15.12.2021

Mojca Žagar Karer

Ko se ob kakšni neznani strokovni besedi znajdete v zagati, je med tistimi, ki vam lahko pomaga. Raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodje Terminološke sekcije inštituta ne zanimajo le teoretični, temveč tudi praktični vidiki terminologije. Pojmi različnih strok so povezani z znanjem, saj o strokovnih stvareh ne moremo govoriti, če jih ne znamo ustrezno poimenovati, pravi. Kako v splošni javnosti razumemo in uporabljamo strokovne termine s področij kot so denimo gledališče, kriminalistika ali pa betonske konstrukcije? Kam lahko pokukamo, kadar naletimo na termin, ki nam ni domač? Včasih smo listali po debelih tiskanih slovarjih, danes jih imamo na voljo v spletni obliki. Kadar smo kljub slovarju še zmeraj v dvomih, pa se lahko obrnemo na spletno svetovalnico Terminologišče. Tudi tam nam bo priskočila na pomoč doktorica Mojca Žagar Karer. Seveda pa bo v nočnem pogovoru tekla beseda tudi o drugih stvareh, ki zanimajo našo gostjo. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.


13.12.2021

Robert Petan 13.12.

Na klepet prihaja Robert Petan. Po izidu albuma prvenca, ki je poslušalcem postregel z avtorskimi skladbami, simpatičnimi in duhovitimi besedili, se je mladi kantavtor podal in preizkusil še v igralskih vodah. Trenutno nastopa v stand-up komediji Zbogom korona, mi gremo na dopust. Kako se srečujeta in dopolnjujeta glasbeni in igralski svet? Na kakšen način tudi sam polni baterije, da lahko poslušalcem in gledalcem na dnevni bazi prinaša smeh, veselje in dobro voljo? Odgovore na ta in še druga vprašanja bo v sproščenem pogovoru Robert Petan zaupal Sandiju Horvatu.


12.12.2021

dr. Ana Rotter

V prvih minutah nedelje je dišalo po morju. V radijskem studiu se nam je pridružila dr. Ana Rotter, z Morske biološke postaje Piran, Nacionalnega inštituta za biologijo. Mikrobiologinja, ki je doktorirala iz statistike, nas je odpeljala v svet svojega dela in raziskovanja. Pripovedovala nam je o morski biotehnologiji in priložnostih, ki jih le-ta odpira za različne segmente našega življenja, o raznolikosti morskega ekosistema, meduzah in še čem. Dr. Ana Rotter je aktivna tudi na področju komunikacije znanosti in enakosti spolov v znanosti. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


11.12.2021

Jožko Čuk

Jožko Čuk je nekdanji direktor Saturnusa, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodnega gledališča Nova Gorica. To so funkcije, po katerih je najbolj znan. A njegovo delovanje in zanimanje ni omejeno samo na ozko gospodarsko področje. Spogledoval se je tudi s politiko, bil je državni svetnik in predsednik slovenskega Združenja za kakovost in odličnost. Po upokojitvi je naredil tečaj za turističnega vodnika in se specializiral za turistične jame. Pod okriljem civilne pobude si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Dutovelj. Za diplomo je naštudiral zavorne sisteme, za magisterij pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Spomni se, da je samo pri enem predmetu predelal 60 knjig s področja sociologije. Vse to in še marsikaj več je za nočni program povedal Jasni Preskar.


10.12.2021

Vlasta Nussdorfer

Na Nočni obisk prihaja gospa Vlasta Nussdorfer. Na prvi pogled njeno življenje teče povsem gladko in brez preprek. Bila je odlična učenka, študentka prava, okrožna, višja in državna tožilka. Je delavna, zagnana, odlikuje jo tudi velika organiziranost in čut za ljudi. Poznamo jo kot ustanoviteljico Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč; bila je tudi varuhinja človekovih pravic, zdaj pa je svetovalka v uradu predsednika republike. Vendar pa so bili tudi v življenju Vlaste Nussdorfer težki trenutki, ki pa je niso zlomili. Od kod ji moč, volja in življenjska energija, ki jo krasi?


09.12.2021

Marko Završnik

Na nočni obisk prihaja Marko Završnik, Mariborčan, po mnenju Gazele 2021 lastnik enega najhitreje rastočih podjetij za elektroniko v Sloveniji, ki se dobro zaveda, da sta znanje in motivacija zaposlenih največji kapital podjetja. Zaveda se, da je za uspeh potrebna unikatnost, fokus in cilj vodenja, kar ga je popeljalo tudi na mednarodne trge. Je navdušen nogometaš, družinski človek, gurman in popotnik, ki obožuje tople kraje. Nočni progam iz mariborskega studia pripravlja Robert Zajšek.


08.12.2021

Matej Grahek

Človek potrebuje malo, da je lahko srečen. Tako je prepričan Matej Grahek, akademski glasbenik flavtist, ki se je pred dvema letoma pridružil mednarodni posadki, s katero je na katamaranu prečkal Atlantski ocean. Na potovanju čez »veliko vodo« se lahko zgodi marsikaj, a vsaka pot se vedno začne in konča doma. O umetnosti potovanja, dogodivščinah in spoznanjih na poti bo Matej Grahek pripovedoval na tokratnem nočnem obisku v sredini noči.


06.12.2021

Édith Piaf v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja

V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja. Začeli bomo s šansoni, za katere je tako besedilo kot glasbo napisal Michel Emer, eden najpomembnejših Édithinih sodelavcev sploh. Poslušali bomo Édithine interpretacije pesmi, ki so nastale kot glasba za francoske filme prvega povojnega desetletja. In še nekaj odličnih realističnih šansonov iz 50-ih let bo na sporedu. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


05.12.2021

Jožef Bobovnik

Organizirane in strokovno vodene ture so najboljše zagotovilo za varno obiskovanje gorskega sveta. Še posebej, če se zanje obiskovalci tega više ležečega sveta odločijo v razmerah, za katere menijo, da jim lahko povzročajo težave. Zanje s svojimi aktivnostmi in znanji že več desetletij skrbijo prostovoljni vodniki Planinske Zveze Slovenije. V Nočnem obisku se nam je pridružil namestnik načelnika Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Jožef Bobovnik. Z njim smo govorili o pridobivanjih znanja in izkušenj z različnih področij planinstva in s kakšnimi dejavnostmi slovenska krovna planinska organizacija skuša – ob vedno večji popularizaciji planinstva – o pomenu teh znanj ozavestiti vse obiskovalce gora.


04.12.2021

Mateja Maretič

Namakanje v mrzli vodi je v zadnjem času postalo zelo priljubljeno. To predvsem opazimo na družbenih omrežjih, kjer se pogosto najde kdo, ki objavlja svoje ledene podvige. Morda si mislite, da je to modna muha ali nekakšna vragolija sodobnega časa, a pozitivni učinki na telo z namakanjem v mrzli vodi so znani že dolgo. Vsi, ki so naklonjeni tej kopeli oziroma metodi Wima Hofa, bi temu brez oklevanja pritrdili. Pravijo, da je to najboljši način za boj proti stresu, seveda, če ga izvajate na pravilen način. Mateja Maretič tehniko ledene kopeli izvaja že nekaj let. Učiteljica tehnike in gospodinjstva na OŠ Dušana Muniha Most na Soči se že dve leti potaplja v mrzlo vodo. Zapriseženo športnico je vedno gnala ta iskra po odkrivanju novega in drznega. Tako je spoznala ledeno zdravljenje. Kakšni so bili začetki, kako se spopada z vodo, ki ima komaj 3 stopinje in ali je po toliko kopanjih opazila spremembe? Na nočni obisk jo je povabil Boštjan Simčič.


03.12.2021

Noč šansonov: Šansoni Édith Piaf

V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v drugi polovici 40-ih let 20. stoletja. Najprej bodo na vrsti šansoni, ki jih je za Édith napisal besedilopisec Henri Contet, nato pesmi iz filma Étoile sans lumiere, pa šansoni, ki jih je pevka posnela z zasedbo Les compagnons de la chanson. Drugo uro noči bomo začeli s šansoni Michela Emerja in nadaljevali z nekaterimi, ki jih je napisala Édith Piaf sama. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


02.12.2021

Heliodor Cvetko

Na nočni obisk prihaja Heliodor Cvetko, psiholog, psihoterapevt in supervizor, dolgoletni vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Mariboru. Kakšni občutki ga prevevajo ob skorajšnji upokojitvi, potem ko je dolga desetletja kot strokovnjak pomagal reševati številne stiske v družinah, v pogovoru po polnoči. V nadaljevanju noči o težavah s pomanjkanjem kadra, s katerim se sooča naše gostinstvo, spomnili se bomo zgodovinarja, akademika dr. Jožeta Mlinariča, prehranska strokovnjakinja Marija Merlak pa bo svetovala o zmerni uporabi sladkorja v prehrani.


01.12.2021

Kako so se izoblikovali južnoslovanski jeziki?

V nocojšnji oddaji Sami naši vas pričakuje pogovor s profesorjem Matejem Šeklijem o tem, kdaj in kako so se izoblikovali južnoslovanski jeziki. Gostimo tudi pisatelja Đorđa Matića, ki je pred kratkim izdal svoj novi roman. Lahko slišite tudi pogovor z znanstveniki in zdravniki iz Kragujevca, ki so naredili obsežno raziskavo delta različice novega korona virusa. Opravljena je bila v Domu zdravja Kragujevac. V njej je sodelovalo več kot 145.000 pacientov.


01.12.2021

Sara Briški Cirman

13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer je našla drugačno svobodo – nastal je projekt Raiven. Sara Briški Cirman se zadnji dve leti spet vrača h klasiki – magistrica solopetja je med drugim nastopila z malteškim filharmoničnim orkestrom, v opereti Kandid, operi Seviljski brivec in prvi tamburaški operi na svetu Ambrož in Katarina. Njen navdih so živali, obožuje rože in globoko spoštuje Elzo Budau – verjetno ni bralke, ki je večkrat prebrala Ljubezen v F molu. S Saro Briški Cirman se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Darja Pograjc.


29.11.2021

Martin Golob

Ob izteku prve adventne nedelje bomo v studiu Prvega gostili duhovnika. Ne bo res tako resno kot je slišati, četudi svoj poklic opravlja z vso predanostjo in posvečenostjo. Martin Golob bo voditeljici Vesni Topolovec razkrival poti, ko so ga pripeljale do poklica duhovnika. Od raztrganih levisk, v katerih je prišel na škofijo, pa o cerkvenem sodišču, kjer se je skoraj znašel, ker je v videospotu ne čisto zares podelil zakrament poroke. Prisluhnite zelo posebnemu duhovniku ob skorajšnjem začetku veselega decembra, daril, luči in pričakovanj. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Vesna Topolovec.


28.11.2021

Franc Šivic

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 33 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov