Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


22.09.2021

Mandat bolnika-znanstvenika

»Da bi lahko bolje preprečevali in učinkoviteje zdravili bolezni možganov, moramo bolje razumeti delovanje možganov v zdravju in bolezni.« V dialogu s prof. dr. Majo Bresjanac bomo razmišljali in se spraševali kako k izboljšanju raziskovalnega procesa in doseganju izidov, ki bodo botrovali boljši oskrbi bolnikov, učinkovitejšemu preprečevanju in zdravljenju bolezni možganov lahko prispevajo znanstveniki in kako lahko k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja degenerativnih bolezni, prispevamo tudi mi.


20.09.2021

Andrej Pompe

Kaj poleg glasbe imajo skupnega skupini Predmestje in Panda ter Vlado Kreslin in Neca Falk? Kreativno moč, ki jo predstavlja Andrej Pompe, profesor, zbiralec znamk in kreativec na mnogih področjih. Z njim se bo pogovarjala Lucija Grm.


19.09.2021

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

Tih deževen dan po burnih dogodkih v Ljubljani je za nami. Zoprno, kako se ta presneti covid-19 nikakor ne umiri, odloki pa nas vse bolj dušijo. In sovražnosti cepljenih do necepljenih. Škoda, da dovolimo, da nas tako razdelijo. Kakorkoli že obrnemo, dolgčas nam pa res ni. V hladnih deževnih dneh se bomo ogreli ob domačih ljubljenčkih - živalskih in človeških - ob prijateljih in ob nočnem pogovoru. Mojca Blažej Cirej vas pričakuje pet minut čez polnoč.


18.09.2021

Valentina Lacovich

Naša gostja v prvi uri nočnega programa bo dr. Valentina Lacovich, ki je pred osmimi leti zapustila domači Koper in odšla v Brno, na Češko. Je nevroznanstvenica, ki pri nas v tistem času ni dobila primerne zaposlitve in je zato odšla v tujino. Izhaja iz dvojezične družine, kjer sta bila oba starša novinarja v italijanskem programu RTV Koper- Capodistria, tekoče govori več jezikov in se je tudi češčine naučila zelo hitro. Hitro v češčini pomeni »pameten« in Valentina je hitra po češko in po slovensko - učinkovita je, inteligentna, a hkrati mediteransko radoživa. Zaposlena je v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne, tudi ljubezen je našla v Brnu, ki je zdaj vsaj toliko dom kot Koper, kamor se rada vrača. Tu jo je ob njenem obisku pred mikrofon povabila Nataša Benčič, ki je v noni program tudi sicer vtkala veliko primorskih tem.


17.09.2021

Jernej Dirnbek- Dimek

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


16.09.2021

Aljaž Pestotnik Robič

Na nočni obisk prihaja Aljaž Pestotnik Robič – Jeseničan, ki se je po osnovni šoli odločil za nadaljevanje šolanja na drugi strani Karavank, v Avstriji. Slovenščino in angleščino je študiral v Gradcu in bil tudi predsednik tamkajšnjega Kluba slovenskih študentk in študentov. Sogovornik je problematiko slovenske manjšine v Avstriji dobro spoznal in postala je tako pomemben del njegove identitete, da o vrnitvi v Slovenijo ne razmišlja, ampak si želi poučevati na eni od dvojezičnih šol. V nadaljevanju nočnega programa bomo govorili tudi o mesecu skupnega branja in spoznali vinarja Mitja Lo Duca. Nočna voditeljica bo Lidija Cokan.


15.09.2021

Tomaž Grom

Glasba je zanj medij komunikacije. Je iskanje, so neodgovorjena vprašanja, negotove situcije, je pretakanje zamisli. Glasba kot imprivizacija, skozi katero se odpirajo nove poti. Avtor glasbe za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme. Ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, z izobraževanjem in založništvom. A to so samo podatki. Podatki pa ne zajamejo širine in iskrivosti njegovega ustvarjanja. To je treba doživeti. Nazadnje je na festivalu FeKK publiko očaral s svojim kratkim filmom Komaj čakam, da prideš. Fim je uvrščen tudi v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma. Tomaž Grom je nočni gost Nade Vodušek.


13.09.2021

Sandra Auer 13.9.

Na nočni obisk prihaja nasmejana Štajerka, ki ne mara osebnostnih nalepk, Sandra Auer. Deluje na več področjih, in vse kar počne, kot pravi sama, dela s srcem, posledično zato z večjim veseljem. V zadnjih letih kot podjetnica prebuja ljudi okoli sebe s pozitivno energijo in spoznanjem, da je življenje treba enostavno živeti. Tako se je rodila tudi podjetna ideja Pogled od znotraj. Kje in kdaj je ona doživela vsa spoznanja o življenju, ki jih deli z ostalimi? Kako usklajuje poslanstvo matere, žene, prijateljice, podjetnice, kreatorke spletnih vsebin bomo izvedeli tekom pogovora. V družbi dobre glasbe bo s Sandro Auer po valovih noči potoval Sandi Horvat.


12.09.2021

Zvezdana Novaković

V noči na nedeljo na nočni obisk prihaja raziskovalka klasične, jazzovske in tradicionalne glasbe, pevka, harfistka, skladateljica in performerka Zvezdana Novaković. Je umetnica iskanja in sprejemanja, z veliko željo in radovednostjo potuje po svetu in raziskuje zmožnosti človeškega glasu in njegovega vpliva na človekovo rast. Pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča tudi projektom za najmlajše. Z umetnico se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


11.09.2021

Oliver Bogatinov

V prvi uri nočnega programa bomo gostili Oliverja Bogatinova. Nekdanji nogometaš in trener je trenutno poslovni direktor koprskega nogometnega prvoligaša. V karieri je igral za številne klube in jih tudi treniral, preizkusil se je tudi v vlogi vodje mladinske nogometne šole. Poseben izziv je bilo delo v najuspešnejšem slovenskem klubu, Mariboru, kjer je sodeloval tudi z italijansko-argentinskim trenerjem Omarjem Camoranesijem. Bogatinov je otroštvo preživel na Jesenicah, drugi dom in družino pa si je ustvaril v slovenski Istri. Nočni gostitelj je Primož Čepar.


10.09.2021

Eva Sršen

Nocoj se bomo v času in prostoru podali malček v preteklost in se sprehodili po cvetočem glasbenem travniku življenja in dela pevke, ki je že pri rosnih sedemnajstih letih zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije in sicer leta 1970, že leto prej pa je nastopila na festivalu Opatija. Pesmi Ljubi, ljubi, ljubi in Pridi, dala ti bom cvet bosta seveda obvezni, slišali pa bomo še marsikatero zimzeleno. Dobrodušna, zgovorna, iskrena, predvsem pa radoživa Eva Sršen bo v klepetu z Lucijo Grm povedala še kakšno zanimivo, humorno, morda tudi pikro zgodbo s svoje bogate življenjske poti.


09.09.2021

Agatha Kopac

Na nočni obisk smo povabili Agatho Kopac, diplomirano pravnico in magistro ekonomskih znanosti. Je rojen coach, ki posameznikom in organizacijam pomaga reševati vsakdanje življenjske in poslovne izzive. Je ustanoviteljica Inštituta za sr(e)čno družbo in avtorica knjižne uspešnice Genom sreče, ki je prevedena tudi v angleški jezik. Pravi, da je njeno življenje delavnik, posel pa prepeta s hobiji. V nadaljevanju noči se bomo podali na ekološko kmetijo Lipnik Linca na Kapeli, ki prideluje tudi aronijo na najvišji legi v Sloveniji. Govorili pa bomo tudi o dobrih lastnostih maščob. Vaš gostitelj bo Robert Zajšek.


08.09.2021

V spomin Janezu Hvaletu

V nočnem programu se bomo z Lucijo Grm spomnili glasbenika, ki se je v glasbenih vodah preizkušal v mnogih slogih in sled pustil celo v otroških pesmih. V narodnozabavni glasbi je sodeloval z ansamblom Rž in Ansamblom Lojzeta Slaka, njegovo glasbeno domovanje pa je bila predvsem popularna glasba, čeprav je zajadral tudi med rockerje. Skladatelj, besedilopisec in dolgoletni član društva pesnikov slovenske glasbe, pevec, kitarist, bobnar in še marsikaj je bil Janez Hvale. Spomin nanj bodo obujali njegovi sodelavci in dolgoletni prijatelji in seveda njegova glasba.


06.09.2021

Jernej Zoran

V Nočnem obisku bo tokrat z nami glasbenik Jernej Zoran. Od njegovega prvega srednješolskega banda, imenovanega Minister Gregor, so minila že tri desetletja. Vmes je nastalo kar 5 albumov, šest, če smo bolj natančni, a leta 2001 končani album Avgustovski kosci, ni nikoli zares uradno izšel. Z zadnjim, izključno instrumentalnim z naslovom What happens if I press this button, ki ga je Jernej izdal pred 14 dnevi, je zelo orientiran na tuji trg. Ob muziciranju rad sadi drevesa, ustvaril je že pravi rob gozda ob svojem domovanju. "To je čisti rock'n'roll pravi." Prevedel je 120 knjig. Ob poslušanju njegovih številnih skladb po polnoči, nam bo pojasnil tudi, kaj so to ušesne ošpice. K poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.


05.09.2021

Noč šansona, 7. del

V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Spremljali bomo dvajsetletnico, katere zvezda se je takrat začela strmo vzpenjati. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.


04.09.2021

prof. Mirko Ramovš in dr. Tomaž Simetinger

Prva ura bo namenjena ljubiteljem folklore, folklornikom in folkloristom. Letos namreč mineva 130 let od rojstva in 70 let od smrti Slovenca, glasbenika in folklorista, po čigar zaslugi imamo 87 let star Glasbeno-narodopisni inštitut ter lepo zgodovino zborovske glasbe in folklore. Naša gosta bosta prof. Mirko Ramovš in dr. Tomaž Simetinger.


03.09.2021

Tina Jeromen

V prvih minutah petka smo skoraj dobesedno zaplavali v Nočni program. Na obisk je prišla Tina Jeromen, nekdanja vrhunska plavalka, plavalna trenerka in športna psihologinja. Odstirala nam je svoje življenjske izkušnje in profesionalno pot. Od dela s športniki, trenerji in starši v različnih športnih panogah, psiholoških priprav v vrhunskem športu, do rekreacije v vsakodnevnem življenju. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


02.09.2021

Marta Otič

Na nočni obisk prihaja Marta Otič, dolgoletna ravnateljica osnovne šole Franceta Prešerna v Mariboru. Za zgodovino se je navdušila, ko je obiskovala osnovno šolo na Prevaljah, ki ji je tedaj ravnateljeval pisatelj Leopold Suhodolčan. Po 43-tih letih dela v šolstvu in dvajsetih letih vodenja se letos upokojuje in prepušča krmilo največje osnovne šole v Mariboru ekipi svojih naslednikov.


01.09.2021

Mojca Lavrenčič

Si predstavljate, kaj točno počne dirigent na odru? Veste, kaj pomeni korepetitor? In kakšen je proces dela v operni hiši, preden predstava zaživi pred občinstvom? Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Mojca Lavrenčič, mlada nadarjena dirigentka, korepetitorka, pianistka in čembalistka. O njeni glasbeni poti, njenem pogledu na umetnost in o tem, kako se kot ženska spopada s še vedno večinsko moškim poklicem se bom pogovarjala Višnja Fičor.


30.08.2021

Jure Ivanušič

Na krilih glasbe bomo leteli od klasike do šansona, z močjo besede se bomo podali v svet gledališča, filma, radia in televizije, itinerarij ustvarjalne glasbene in igralske poti pa bo pisal interpret, katerega kritični in humorni um se kaže v njegovih besedilih, kot interpret pa sodi v sam vrh slovenskega šansona. Pianist, pevec in skladatelj, igralec, scenarist in režiser, radijski in televizijski moderator Jure Ivanušič bo gost tokratnega nočnega programa, v studio pa ga je povabila Lucija Grm.


Stran 37 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov