Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


22.03.2020

Pogovori z Mojco

Človek ne bi verjel, kako se nam življenje lahko čez noč obrne na glavo! Kup nujnih opravkov je nenadoma padlo v vodo, tovarne stojijo, trgovine so zaprte, frizerji so doma, telovadbe in fitnesi odpovedani. Koliko bo koronavirus spremenil lestvico naših vrednot, bomo najbrž videli šele čez nekaj mesecev. Se ga pa vsi bojimo, te presnete žogice z izrastki. V nočnem programu vas pričakuje Mojca. Kaj bo glavna tema, lahko predvidevate. Mojca vabi, da jo po polnoči pokliče tudi kak bolnik s korono in pove, kako se je počutil na začetku, kako zdaj in kje misli, da se je okužil. Ali ima dihalno stisko in ali ta vragec povzroča bolečine. Zagotavlja, da nikomur ne bo dolgčas.


21.03.2020

Ada Škamperle

Z dolgoletno vodjo podružnične šole v Senožečah Ado Škamperle se pogovarjamo o tem, kako je minil prvi teden zaprtih šol in kako so se v manjših krajih pripravili na šolanje na daljavo. Sogovornica je tudi zborovodja Mešanega pevskega zbora, in petje ima, kot pravi, tudi zdravilen učinek. Nočni program povezuje Tjaša Škamperle.


20.03.2020

Glasba in uganke

Noč glasbe, ugank, prijetne družbe in prijazne besede. Znanih in manj znanih pesmi in ugank, ki jih je napisal Franc Ankerst. Vaša družba po telefonu. Dobra kombinacija kratke in zanimive noči, z vami pa Lucija Grm.


19.03.2020

Jože Protner

Jože Protner je zanimiv sogovornik. Z njegovo pomočjo se spominjamo 25 letnice uspešnih prizadevanj za selitev sedeža Pošte Slovenije v Maribor. Šlo je za potezo, ki je žal do današnjih dni ostala eden ne prav pogostih primerov decentralizacije osrednjih ustanov in družb pri nas.


18.03.2020

Krajšamo vam čas

V teh dneh radio poslušalk in poslušalčev tudi ponoči ne pušča samih. Noč je na Prvem vsakič drugačna. Tudi če gostov ni, voditelji odtisnejo svoj pečat in so zvesti spremljevalci tistih, ki bedijo. Z vami - Nada Vodušek.


14.03.2020

Gašper Vinčec

Na krilih močne bonace, kot se je pošalil, je oktobra lani sredi Tržaškega zaliva premagal tekmece in slavil na prestižni Barkovljanki oz. Barcolani. Z jadrnico Morning Glory se spogleduje z nastopi na regatah v Sredozemlju in na Atlantiku, v spominih pa se koprski jadralec Gašper Vinčec rad vrača na prehojeno pot, na kateri sta tudi dva nastopa na olimpijskih igrah. Je iskriv sogovornik in v pogovoru s Sandijem Škvarčem se bo predstavil tudi v nočnem obisku.


13.03.2020

Simon Bučar

Simon Bučar je tehnik zdravstvene nege, vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj diatonične harmonike in od leta 2011 vodja Glasbene šole Bučar. Življenje posveča glasbi, pridno nastopa s svojim triom, sodeluje s številnimi glasbeniki in obenem skrbi za to, da njegovi učenci dosegajo lepe uspehe kot samostojni godci in kot člani ansamblov. Uživa ob načrtovanju in pripravi glasbenih projektov - zasebni glasbeni vrtec je le ena od idej, ki si jo želi uresničiti v bližnji prihodnosti.


12.03.2020

dr. Janja Tekavc

Na klepet prihaja dr. Janja Tekavc, diplomirana fizioterapevtka in psihologinja. Že dobro desetletje deluje na področju ohranjanja, spodbujanja in ozaveščanja pomena zdravja z vodenjem telesne vadbe za različne ciljne skupine. Piše tudi poljudne in strokovne članke na to temo. Oddajo pripravlja Robert Zajšek.


11.03.2020

Luka Marcen

Vznemirjajo ga besedila. Klasična, dramska, filozofska. Zato ne preseneča, da je v zadnjih dveh letih na oder postavil Shakespearjevega Kralja Leara, Platonov simpozij in za svoje diplomsko delo izbral Ljudožerce Gregorja Strniše. Izvirne in prodorne uprizoritve. O čem in kako kako razmišlja najmlajša generacija gledaliških režiserjev, v pogovoru z Luko Marcenom, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


09.03.2020

Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche

Slovenijo obišče vsakih nekaj mesecev in ob prihodu ne glede na vreme in letni čas najprej skoči v jezerce ob izviru Kamniške Bistrice. Francoz Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche je sicer v Sloveniji 10 let tudi živel, si tu ustvaril družino, se naučil slovensko, sodeloval z različnimi mladinskimi, kulturnimi in prostovoljskimi organizacijami, ustanovil popotniški festival ter se navdušil nad gasilskimi veselicami v Halozah in »vrtičkarstvom« Slovencev. Zanimivega in zabavnega sogovornika z bogatimi izkušnjami življenja v različnih evropskih državah bo v Nočnem obisku po polnoči gostila Andreja Čokl.


08.03.2020

Nika Kovač

V nedeljo je 8. marec – mednarodni dan žensk. Praznik je zaznamovan z bojem za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Boj, čeprav trd in glasen, kljub nekaterim izborjenim pravicam še danes ni končan. Na Nočni obisk prihaja sociologinja in antropologinja Nika Kovač. Opozarja na krivice, ki se dogajajo najšibkejšim, na izkoriščanje delavcev, na neprimeren odnos do žensk in spolno nasilje. Zavzema se za enakopravnost in za tak svet, v katerem peščica najbogatejših ne bi imela vsega, vsi preostali pa bi se morali zadovoljiti z vse manj. Niki Kovač prisluhnite v noči na nedeljo. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.


07.03.2020

Dr. Vladimir Ivović

Dr. Vladimir Ivović je predstojnik Oddelka za biotsko raznovrstnost na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Je medicinski entimolog, ki jih je v Evropi samo kakšnih dvajset. Vprašanje o stanju biotske raznovrstnosti ne pozna enoznačnega odgovora, pravi.


06.03.2020

Nočni obisk, S humorjem v nov dan

»Užitek humorja predstavlja največjo duhovno svobodo,« je zapisal pesnik, pisatelj in dramatik Friedric Hebbel. Nocojšnja noč nam prinaša humoreske izpod peres slovenskih pisateljev in humoristov. Pravijo, da nam manjka humor. Res? V Nočnem obisku dokazujemo nasprotno.


05.03.2020

Damian Buraczewski

Damian Buraczewski je Poljak, ki že skoraj pet let živi v Sloveniji. Tukaj se je prvič srečal z vinom in se dobesedno »zapisal« vinu in vinski trti. Njegov blog, v katerem piše izključno o slovenskih vinih, je bil nagrajen kot najboljši vinski blog na Poljskem. Damian si z družino v Sloveniji pravkar ustvarja tudi dom.


03.03.2020

Jadranka Juras

Jadranko Juras poznamo kot pevko zabavne in klasične glasbe. Petje jo osrečuje, kakor jo osrečujejo tudi živali, ki jih obravnava kot sebi enake in z njimi tako tudi komunicira. V nočnem programu bosta predvsem o lepih plateh življenja komunicirali Lidija in Jadranka.


02.03.2020

Evolucija užitka

V preteklih desetletjih so se v spolnosti zgodile velike spremembe, zdi se, da tabujev ni več. Ali to drži? Imamo pol stoletja po seksualni revoluciji končno zadovoljujoče spolno življenje? Ovir na poti do užitka je še vedno kar nekaj, med njimi napačna komunikacija, nepoznavanje lastnega telesa in pomanjkanje znanja o spolnosti. Na spletu lahko najdete veliko odgovorov na številna vprašanja, zdaj je tam tudi novi igrano-dokumentarni podkast o spolnosti »Evolucija užitka«. V njem Eva in Luka na poseben način raziskujeta osebne zgodbe o spolnem življenju, ponujata odgovore strokovnjakov in odpirata prostor za iskrene pogovore o spolnosti. Prvo epizodo vam v poslušanje ponujamo tudi v tokratnem nočnem programu.


01.03.2020

Dr. Martin Vodopivec

Čisto v uvodu meteorološke pomladi gremo na morje! Ta prostrani vodni svet zagotavlja življenje najrazličnejšim organizmom in odpira celo vrsto raziskovalnih vprašanj in izzivov. Je pravo vesolje dogajanja. Tudi z vesoljem se je tokratni nočni gost raziskovalno že ukvarjal. Dr. Martin Vodopivec je znanstveni sodelavec Morske biološke postaje. Ukvarja se z oceanografskim in biološkim modeliranjem, pri svojem delu pa prepleta fiziko in biologijo. V doktoratu se je ukvarjal z meduzami in o njih se vedno z veseljem pogovarja, pravi. Na nočnem obisku, v nedeljo malo po polnoči, pa nam bo pripovedoval tudi o tem, kako se skozi leta v morju spreminja produkcija organskih snovi, pa o svojih izkušnjah iz Norveške in Portugalske ter o morju drugih radovednosti, ki se jim še rad posveti. Dr. Martina Vodopivca je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


29.02.2020

Jakob Nedoh

Jakob Nedoh uspešno nastopa v svetu mešanih borilnih veščin. Preden se je lotil borilnih športov, se je resno ukvarjal z rokometom. Triindvajsetletni Koprčan se je štirikrat boril po profesionalnih pravilih, vpisal je tri zmage in en poraz. Nekoč si želi tudi borb v najelitnejšem tekmovanju UFC. Nedoh velja za nepopustljivega borca, ki se vselej bori do konca. Z uspešnim športnikom bo klepetal Primož Čepar.


28.02.2020

Kazimir Drašlar - Mikec

Na nočni obisk prihaja neutrudni raziskovalec višav, globin in živalstva Kazimir Drašlar - Mikec. V alpinistično šolo je stopil konec petdesetih let prejšnjega stoletja in pisal zgodovino tega športa do zgodnjih sedemdesetih let. Med njegove pomembnejše vzpone sodijo preplezana zahodna stena malega Druja, v kateri je osvojil tudi Bonattijev steber, v slovenskih gorah pa ga je zaznamovala prva dokončana prvenstvena smer v Sfingi v Triglavski severni steni, ki jo je preplezal z Alešem Kunaverjem. Alpinistične odprave so ga odpeljale proti Svalbardu, Hindukušu in Anapurni II, na vrhu katere je stal leta 1969. S Kazimirjem Drašlarjem – Mikcem bomo po polnoči govorili o zgodovini slovenskega alpinizma in učnih letih slovenskega himalajizma.


27.02.2020

Andrej in Ida

V goste prihajata Andrej in Ida, mariborski duo z akustično avtorsko glasbo. Navdihuje ju starejša pop, rock, folk in progresivna glasba iz 60-ih let. Opisujeta se kot »deklina z levega in pubec z desnega brega reke Drave«. Igrata »malo veselo, malo otožno, malo staro in malo novo«. Predvsem pa z občutkom.


Stran 61 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov