Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.
Urolog in genitalni kirurg
V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:
V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?
Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.
Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.
Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.
Kaj je danes pravzaprav sploh možno?
Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.
Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.
Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.
Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.
Urolog in genitalni kirurg
V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:
V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?
Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.
Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.
Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.
Kaj je danes pravzaprav sploh možno?
Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.
Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.
Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.
Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk se bomo podali po 90-tih stopnicah, 15 metrov pod zemljo. Obiskali bomo skrivnostne rove pod tovarno TAM, kjer so Nemci v strahu pred zavezniškimi napadi leta 1943 začeli graditi podzemne hodnike, v katere so namestili stroje, prostore za delavce in vso potrebno napeljavo za nemoteno delo tovarne. V Coni Tezno so leta 2017 začeli z vodenimi ogledi najbolj zanimivega dela rovov, kamor se bo med zgodbe pretekosti, v temo, z vodičko Jano Voršič podal Robert Zajšek.
S svojimi besedili se vpisuje v svežo, vznemirljivo dramsko pisavo najmlajše generacije. Junija so na Mali sceni MGL zaživele njegove Žalostinke. Fragmentarno strukturirana drama življenjskih zgodb ljudi, ki se naključno znajdejo v lokalu. Skozi raztrgane, absurdne dialoge, se odpirajo tabuizirane teme našega sveta, kjer se tudi žalosti ne spodobi javno izražati. Pisanje in praktična dramaturgija nista edini področji umetnosti, ki ju raziskuje. Študiju dramaturgije in scenskih umetnosti je dodal še študij režije, ustvarja tudi glasbo. Jernej Potočan bo nočni gost Nade Vodušek.
Vsi se radi pogovarjamo. Tudi ponoči. Še lepše se je pogovarjati o lepih stvareh, z lepimi besedami. Dober dan ali dober večer. Sreča ali veselje. Rumena, modra ali rdeča. Katera je beseda, ki vam nariše nasmeh na obraz? In katera je tista, ki jo najpogosteje namenite drugim, da jim polepšate dan? Vaše odgovore in predvsem zgodbe, ki se skrivajo za lepimi besedami, bo pozorno spremljal Sandi Horvat.
Na nočni obisk smo povabili orientalski plesalki Anejo in Nastjo Črnigoj. Najbrž boste hitro ugotovili, da sta Aneja in Nastja dvojčici. Plešeta že 14 let in v tem času sta postali državni prvakinji v Sloveniji in Italiji, kjer tudi trenirata, lani v Grčiji pa še evropski prvakinji. Orientalski ples pa ne zahteva samo natančnih plesnih gibov in premikanja telesa, ampak poznavanje kulture in folklore držav, od koder prihaja, torej orienta. Boštjan Simčič bo v nočnem programu klepetal z mladima plesalkama in seveda se ne bo izognil vprašanju, če ju kdaj zamenjajo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
88letni Drago Šauperl, Mariborčan, ki že več kot šest desetletij živi v Nemčiji, čas od pomladi do jeseni pa preživi med prijatelji in znanci v rojstnem mestu. Pri petnajstih je že statiral v mariborski operi, nato pa ga je ljubezen odpeljala v nemški Köln, kjer je nadaljeval glasbeno kariero.
Tik pred izbruhom epidemije je šel v tisk njegov zadnji roman Luknje. Distopično in, kot se je izkazalo, celo preroško delo, ki je nehote ujelo nekatere poteze trenutka, v katerem živimo. Vendar odgovora, kaj je spodbudilo ljudi h kopanju lukenj, v romanu ne dobimo. Tudi sicer Blatnikov slog pisanja pušča prazna mesta, prostor za interpretacijo tistega, ki bere. Verjame v moč literature in nujnost branja. Zato ne preseneča zadnji stavek njegovega eseja Senca v branju, kjer pravi, da se branju ne smemo odreči, razen če se hočemo odreči tudi vsemu drugemu. Pisatelja Andreja Blatnika je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Eneja Baloh je v krogih ljubiteljskega petja, pevskih zborov, pa tudi šolstva, dobro poznana. Je profesorica geografije, zaposlena kot pomočnica ravnateljice na OŠ Lucija in že od 15tega leta ves svoj prosti čas posveča pevskim zborom. To ji je bilo položeno že v zibelko. S tem se je ukvarjal že nono Jože Lampe, mama Tatjana, po poklicu medicinska sestra, danes poje pod njeno taktirko. Oče Anton je bil dolga leta ravnatelj Osnovne šole Koper, danes je direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, v prostem času pa zborovodja različnih zasedb. V Eneji so se združili idrijska in celjska kri, flavta in trobenta, sama pa je izbrala klavir in rog. In tolkala, če upoštevamo, da je njen življenjski sopotnik uveljavljeni tolkalec in pedagog Goran Moskovski. V nočnem pogovoru nam bo povedala, kako teče pot ene najmlajših zborovodkinj pri nas. Začela je namreč pri 22tih letih. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Folklora, gasilstvo, masaža, dotik in toplina – vse to in še marsikaj drugega, odlikujejo našo nočno gostjo Renato Habinger, ki jo bo po polnoči pred mikrofon povabil Robert Zajšek.
Fotografija, etnologija in novinarstvo so ključne besede v življenju Primoža Hienga. Uživa, ko raziskuje nenavadne in manj znane kraje Slovenije in ustvarja etnološko-zgodovinske reportaže. Pravi, da ni treba daleč, le zaviti moramo na stransko cesto in že se začne zanimivo raziskovanje. Ker letos marsikdo dopustuje v domačih logih, kot navdih in nasvet pridejo prav Primoževi nenavadni vodniki, v dveh knjigah nas popelje do zdravilnih energij Slovenije, nadaljevanje bo kmalu dobil njegov izbor slovenskih turističnih točk, dostopnih invalidom. Od solin do prekmurskih ravnic nas bo popeljal Primož Hieng, ki kljub temu, da ima raje dan kot noč, prihaja v nočni program z nedelje na ponedeljek. Z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju.
Na nočni klepet smo povabili gorsko tekačico Ano Čufer iz Dobravelj pri Ajdovščini. Pred dvema tednoma je namreč postavila rekord v teku na Triglav. Običajno za vzpon porabimo približno šest ur, Ani je ta uspel v eni uri in 54 minutah, sestop pa v 58 minutah. Za celotno pot iz Krme do vrha Triglava in nazaj pa je potrebovala dve uri in 52 minut. S tem je za 21 minut izboljšala svoj prejšnji rekord iz leta 2017. V pogovoru bo Ana povedala več o tekaškem rekordu, ljubezni do teka, pa tudi o trenutni situaciji, ki močno vpliva tudi na športno dogajanje. Z njo se bo pogovarjala Meta Škvarč.
Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji, ena največjih in najmnožičnejših prireditev ljudskega izročila na Slovenskem, letos zaznamuje šestdeseti jubilej. O splavarskem izročilu in ohranjanju tovrstne dediščine pa tudi o tem, da je Ljubno ob Savinji dejavno v Evropski splavarski zvezi, bosta po polnoči spregovorila predsednik tamkajšnjega Flosarskega društva David Pečnik in poznavalec splavarskega izročila na Slovenskem Martin Juvan. Pripravlja Teodor Bostič.
Njene zgodbe so stkane iz fotografij in besed. Pripovedujejo o stvareh, ki so nam skrite ali pa si pred njimi zatiskamo oči. Njene odmevne reportaže, objavljene v številnih domačih in tujih medijih, nam jih razkrivajo. Stvarno, dokumentaristično, prodorno, a tudi pretanjeno in spoštljivo. Meta Krese potuje in raziskuje. S fotoaparatom in beležnico. Na nočni pogovor jo je povabila Nada Vodušek.
Pred četrtkovo premiero cikla kratkih dokumentarnih filmov Mi nismo izgubljena generacija na nočni klepet prihaja dvojec, ki sestavlja ekipo OSM films. Režiserka Tina Lagler in direktor fotografije Blaž Miklič bosta opisala ustvarjanje petih dokumentarnih portretov, v katerih sta predstavila mlade slovenske ustvarjalce, ki se s svojim delom bodisi preživljajo, ali pa jim to delo prinaša dodatni zaslužek. Kratki filmi poleg ustvarjanja peterice izpostavljajo težave, s katerimi se srečujejo mladi, ki so ujeti v prekarne oblike zaposlitve. Iz omenjenega projekta je nastala tudi ideja za pripravo filmov o ustvarjanju med karanteno, ki sta se ga ustvarjalca lotila ob razglasitvi vseh omejitev za zajezitev širjenja novega koronavirusa.
V noči s sobote na nedeljo ste na vrsti poslušalci nočnega programa, da svoje misli delite z voditeljico Mojco Blažej Cirej. Na telefonski številki 01/475 22 22 bomo tudi tokrat poslušali vaše zgodbe in jih delili z radijskim etrom.
Pogovarjali se bomo z Bojano Pivk Križnar, ki je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, kjer s soprogom Tomom Križnarjem pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. V pogovoru tudi o tem, kakšno grožnjo lahko za Afriko pomeni koronaviurs. Nočni program bo iz koprskega studia vodila Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov