Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


20.12.2020

Jernej Jelen

Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


20.12.2020

Jernej Jelen

Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


20.12.2020

Jernej Jelen

Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


19.12.2020

David Terčon

Na nočni obisk pride kraški književnik David Terčon, ki je v samozaložbi izdal peto samostojno knjigo, pesniško zbirko z naslovom Vračanje v gnojnico sanj. Z njo nam v branje ponuja 60 raznorodnih pesmi, nastalih po vzoru nadrealizma in absurda, ki jih uvršča v šest ciklov. Poleg poezije in proze piše tudi aforizme in novinarske članke. Njegove prve literarne objave segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. O odnosu do sveta in temah, ki ga nagovarjajo, bosta v nočnem programu govorila z Vesno Potočar Godnič.


18.12.2020

Irena Vidic

Po dolgem času bo naša gostja ena izmed najboljših jazzovskih pevk prve generacije jazzovskega oddelka Srednje glasbene šole v Ljubljani. Irena Vidic pa je tudi flavtistka, dolgoletna članica ansambla Alpski kvintet, učiteljica glasbe in še kaj. Kaj pomeni 'še kaj', bo Ireno Vidic spraševala Lucija Grm.


17.12.2020

Igor Plohl

V prvi uri četrtka bomo prisluhnili geografu, sociologu in mladinskemu pisatelju Igorju Plohlu. Po nesrečnem padcu z lestve pred dvanajstimi leti je postal paraplegik, prvo obdobje po nesreči je opisal v svojem avtobiografskem romanu z naslovom : Ne domišljaj si. V njem opozarja na posledice poškodbe hrbtenjače in osvešča bralce o življenju in potrebah invalidov. Letos pa je predstavil tudi svojo novo slikanico z naslovom: Lev Rogi v Afriki. V nadaljevanju noči bomo slišali pogovor s prejemnikoma najvišje državne nagrade za znanstvenoraziskovalne dosežke, profesorjema z Univerze v Mariboru, dr. Samom Kraljem in dr. Darkom Goričancem. Metka Lipnik s Ptuja pa nam bo predstavila lepote Tajske in Kambodže.


16.12.2020

Martin Ramoveš

Ste že poslušali pesem v stripu? Ali gledali strip v pesmi? Če ste odgovorili nikalno, ne zamudite nočnega pogovora na prvem. V njem se bo razkrilo, da lahko užijete oboje hkrati in to ne le enkrat. Med poslušanjem muzike boste lahko listali stripe. In obratno. Morda bodo to Nesojeni kavboji, album avtorskih pesmi z odlično zasedbo glasbenikov, morda Astronavti, solistični kitarsko-vokalni potep po vesolju muzike, prav tako pospremljen s risano pripovedjo. Zadnji album, ki je izšel lani, je Martin posvetil Ivanu Robu, satiriku in pesniku iz prve polovice prejšnjega stoletja. Uglasbil je njegovo liriko in v stripu izrisal Robovo biografijo. Prisluhnite radijskemu portretu kantavtorja in striparja Martina Ramoveša v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.


14.12.2020

Mi delamo ponoči

Za večino je noč čas za počitek in spanje, kar pa ne velja za goste tokratnega Nočnega obiska. Druži jih nocojšnja delovna noč. Ines Ćeman dela v nočni izmeni na bencinskem servisu, Sandi Kos in Ivan Kovač sta carinika – eden v Kopru, drugi na Obrežju. Tomas Felkar je dežurni gasilec, Tomi Mlakar dela na Upravi za pomorstvo, Janez Zupančič pa v Darsovi avtocestni bazi. V nočnem programu jih bomo poklicali na njihovo delovno mesto in z njimi poklepetali. Radijski poslušalci pridružite se nam tudi vi.


13.12.2020

Martin Roser - Nocni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


12.12.2020

Jadran Čalija

V nočnem programu iz studia Radia Koper, Jasna Preskar gosti Jadrana Čalijo. Več tem bosta obdelala, še posebej pa eno, sindikalizem. Jadran Čalija je namreč velik del svoje kariere deloval prav na tem področju, tudi v obdobju osamosvajanja in postavljanja novih temeljev. Slišali boste, s kakšnimi izzivi so se takrat soočali sindikalisti in kako so bili pri tem uspešni.


11.12.2020

Lenka Gložančev

V nocojšnji oddaji Nočni obisk gostimo prevajalko Lenko Gložančev, ki je že kot desetletno dekle izdalo svojo prvo knjigo, kratek roman s triintridesetimi poglavji, v katerem se tekoče prepletata dve vzporedni, a medsebojno prepleteni zgodbici, ki se iztečeta v srečen konec. Črke, besede in ljudje še danes ostajajo del njene poklicne poti, ki jo uspešno združuje z raziskovanjem sveta. Kakšen bi bil svet brez prevajalcev, kako zahteven je prevajalski poklic, ki je nemalokrat tudi prekarne narave, kako nad črkami in besedami navdušiti naše najmlajše in kako znanje jezikov odpira vrata drugih svetov in kultur. Lenko Gložančev bo takoj po polnoči gostil Peter Močnik.


10.12.2020

Urška Šobak

Na nočni klepet prihaja Urška Šobak, ki zase pravi, da je raziskovalka življenja. Ker obožuje potovanja, je študirala turizem. Uresničila pa si je tudi svojo otroško željo. Zbira namreč recepte babic in po njih pripravlja dobrote. V našem studiu bo tako dišalo po prav posebnem božičnem kruhu z drožmi, ki ga boste lahko pripravili tudi sami, saj vam bo izdala tudi recept za pripravo. Rada pa tudi kvačka, bere in vrtnari. Zanimivo bo.


09.12.2020

Kolumnistka in pisateljica Slobodanka Đuderija

V oddaji Sami naši gostimo prevajalko, ki je v slovenski jezik pripeljala enega najbolj pomembnih avtorjev regije, Miljenka Jergovića. Predstavili vam bomo knjigo Nikola Tesla: Potovanja, ter kolumnistko in pisateljico Slobodanko Bobo Đuderija in njen tekst o pomembnosti dobrote, ki ga mediji masovno pripisujejo Nikoli Tesli. Govorila je o svoji novi knjigi, o tem, kako se bori proti lažnim novicam, ter o kraji avtorskih pravic.


09.12.2020

Jernej Ban

Matematika velja za enega najmanj priljubljenih predmetov tako v osnovni kot v srednji šoli. Kar ni povsem upravičeno. Vsekakor to ne velja ne za gosta ne za voditeljico nocojšnjega nočnega programa. Z Jernejem Banom, ki poučuje matematiko na novomeški gimnaziji, tudi o tem, kako so se učitelji in dijaki prilagodili na ukrepe zaradi pandemije - pa tudi o glasbi. Ki je z matematiko zelo povezana - kot pravzaprav vse drugo.


07.12.2020

Blaž Šter

Kamorkoli gremo, je z nami. Kljub temu, da se nam kdaj zdi, da se na vreme spoznamo vsi in je že pregovorno lahko iztočnica za vsakršen pomenek, se za njim skriva cela znanost. In brez vremena v prvih minutah ponedeljka ni šlo. Na nočnem obisku se nam je pridružil meteorolog Blaž Šter, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišite v naših jutranjih vremenskih informacijah. Vreme z besedami in fotografijami poljudno bliža tudi prek družbenih omrežij, sam pa ga najraje občuduje kje z razgledne višine. Več o tem, o napovedovanju, zanimivih pojavih, trendih in svojem doživljanju dela in okolja nam je Blaž Šter pripovedoval malo po polnoči. Na nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.


06.12.2020

Miklavževanje v nočnem programu

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


05.12.2020

David Cigoj

V nočnem programu iz novogoriškega studia Radia Koper bomo gostili sociologa, sicer doktoranda, Davida Cigoja, avtorja knjige z naslovom Razvoj zavesti, v kateri razdeljuje novo razumevanje procesov, ki gradijo boljše življenje in boljši svet. Zanimiv, razmišljujoč človek, ki s svojo obsežno knjigo opozarja, da bomo le skupaj lahko premagali vse, kar se je na različnih področjih zgrnilo na človeštvo. Ingrid Kašca Bucik, ki bo tokrat povezala nočni program, prijazno vabi v našo družbo.


04.12.2020

Nočni obisk, 4. 12. 2020

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


03.12.2020

Marinka Vovk

Gostja nočnega programa bo doktorica Marinka Vovk, okoljska raziskovalka in direktorica slovenske mreže Centrov ponovne uporabe. V luči pravkar končanega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov bomo osvetlili največje ekološke probleme sodobnega sveta. Eden od njih je tudi konflikt ekologije in gospodarstva. So rešitve v projektih socialne vključenosti, zmanjševanju tveganja revščine, trajnostnem načinu življenja in zelenem podjetništvu? Vprašali se bomo tudi, ali je mogoče v ekologiji najti nova delovna mesta in kako naj zmanjševanje odpadkov postane trend, naša zavestna odločitev. Kako zmanjšati vse tisto, česar v življenju ne potrebujemo? Kako se otresti t. i. občutka prisile nakupa, da bi lahko razbremenili svoje življenje in okolje, v katerem živimo? O vsem tem – po polnoči. Vabljeni k poslušanju.


02.12.2020

Tine Grgurevič Bowrain

Trinajst glasbenikov na odru in polna dvorana. Večer odpre klavirski performans pianista in skladatelja Draga Ivanuše – Deset minut sreče. Sreča se nato le še stopnjuje in lebdi v zraku še dolgo potem, ko se oder izprazni. Nikomur se ne mudi domov. Koncert, ki je sredi februarskega mraza vsem čutom odprl vrata pomladnemu prebujenju. Zgodilo pa se je zaprtje. Načrtovanih ponovitev zato še ni, je pa posnetek. Zvočni in vizualni posnetek večera sodobne glasbe pianista, skladatelja in producenta Tineta Grgureviča. Skozi njegovo novo avtorsko ploščo, ki je nastala s sodelovanjem številnih vrhunskih glasbenikov, bo z Bowrainom potovala Nada Vodušek.


Stran 49 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov