Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


07.02.2021

Nika Kovač

Potem, ko so pred dobrimi tremi leti o spolnem nadlegovanju javno spregovorile ameriške igralke, so svoj glas povzdignile tudi igralke iz Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovensko javnost pa je pred dnevi razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o nadlegovanju, ki ga je bila kot študentka deležna na AGRFT. Gibanje #nisisama, ki mu v teh dneh podporo izreka na tisoče ljudi, je preplavilo družabna omrežja, mag. Nika Kovač, pobudnica slovenskega gibanja #jaztudi, pa je skupaj s sodelavci Inštituta 8. marec vložila pobudo za spremembo kazenskega zakonika glede posilstva. Povabili smo jo v oddajo Nočni obisk, kjer bo spregovorila o aktualni družbeni problematiki.


06.02.2021

Robert Šabec

V prvi uri boste deležni pogovora z vsestranskim ustvarjalcem Robertom Šabcem, ki se je v Koper pripeljal iz prestolnice, kjer zadnja leta živi. Sicer pa prihaja iz kraja, ki ga vsi poznamo vsaj po prečudovitih čipkah, skupini Kuzle in rudniku. Na nočni obisk smo ga povabili, ker je konec preteklega leta izdal mladinsko knjigo ŠTIRIPERESNA DETELJICA IN ZAKLAD Z LADJE REX, ki je svojevrsten poklon Izoli, temu čezoceanskemu parniku, ki je povezoval Italijo in ZDA, pa tudi, kot boste slišali, svojevrsten, neizbrisljiv poklon zgodovini. Pogovoru boste lahko prisluhnili takoj po uvodni skladbi idrijske punk zasedbe, ki je delovala med letoma 1979 in 1981.


05.02.2021

Ema Koselj

Ema Koselj je prvo torto spekla za fantov rojstni dan pred petimi leti. Bila je porazno neokusna in zelo težko je šla po grlu. A namesto, da bi poslušala fanta, ki je rekel, naj to delo raje prepusti tistim, ki jim gre dobro od rok, je zavihala rokave in se odločila, da bo poskušala toliko časa, dokler ne bo spekla popolne torte. Danes se lahko pohvali s svojo trgovinico s tortami in kar desetimi zaposlenimi. Kakšen je v resnici svet podjetništva v teh časih? Kakšne bitke bijejo podjetniki "na skrivaj", medtem ko socialna omrežja pripovedujejo povsem drugačno zgodbo? Ali ostati zvest sebi in biti pristen ali biti všeč vsem? O vsem tem pa tudi o okusnih tortah, krofih, brovnijih, pitah, makronih, buhtljih in drugih sladkostih več v pogovoru nočne gostje Eme Koselj z voditeljico Tadejo Bizilj.


04.02.2021

Jan Podbrežnik in Martin Germavc

V zadnjem času precej odmeva zgodba s financiranjem Radia Študent, ki mu grozi ukinitev oziroma zmanjšanje financiranja s strani študentske organizacije. Podobne izkušnje ima tudi Mariborski Radio Študent oziroma Radio MARŠ, ki je brez študentskega sofinanciranja ostal pred več kot desetletjem. O tem in kako se kljub temu borijo za obstanek študentskega radia, se bomo v četrtkovem nočnem programu pogovarjali z odgovornim urednikom Janom Podbrežnikom in direktorjem Martinom Germavcem.


03.02.2021

Uroš Fürst

Med mnogimi aforizmi Žarka Petana je tudi tale: "V gledališču je režiser bog - žal pa so igralci ateisti." Koliko to drži, če sploh, nam bo razkril tokratni nočni obiskovalec, ki je vajen večernih terminov, gledališki in filmski igralec Uroš Fürst. Gostiteljici Luciji Grm bo morda razkril tudi svojo glasbeno stran.


01.02.2021

Barbara Volkar

V današnjem Nočnem obisku bomo pokukali v vrtoglavo brezno motenj hranjenja. Kje tičijo vzroki zanje, kateri psihološki profili so ji bolj podvrženi in zakaj govorjenje o njih še vedno vzbuja sram in nelagodje. O vsem tem in tudi o tem, da je vendarle možno zajeziti te demone v sebi, bo tudi iz lastne izkušnje razkrivala psihoterapevtka Barbara Volkar. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.


31.01.2021

Luka Zorenč

Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času? Vse to je Luka Zorenč razkril v nočnem programu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.


30.01.2021

Lado Leskovar

Tokrat se o glasbi nasploh, posebej tudi o slovenski ljudski glasbi, ljudski glasbi drugih narodov, plesu ter svetovljanskem pogledu na glasbo in svet, pogovarjamo z legendo slovenske popevke Ladom Leskovarjem. Lado je, ob spremljavi pianista Gregorja Zagorca, v studiu Hendrix v živo zapel del svojega obsežnega glasbenega opusa. K poslušanju vabi avtorica oddaje Smilja Baranja.


29.01.2021

Andrej Hočevar - Svet nizkih frekvenc

Tokratni nočni obisk bo v znamenju štirih strun. V goste prihaja Andrej Hočevar, diplomirani basist in pedagog. Je član številnih zasedb, studijsko in koncertno je sodeloval z različnimi komornimi skupinami, orkestri in solisti. Trenutno pa je dejaven v zasedbah New Creatives inc. in Nonstopband-u. O svojih bogatih glasbenih izkušnjah in glasbeni poti se bo pogovarjal z voditeljem Andrejem Prezeljem.


28.01.2021

Dr. Borut Batagelj

Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Borut Batagelj, sicer direktor Zgodovinskega arhiva v Celju. Je poznavalec razvoja zimskih športov na Slovenskem, socialni zgodovini smučanja pa je posvetil tudi svoj doktorski študij. Pred desetletjem je, da bi razkril vse plasti vplivov zime na človeka pripravil odmevno razstavo Zima: od strahu k veselju. Čas pred stoletjem je pomenil prelomno obdobje. Začela so se prva tekmovanja, smučarski zagnanci pa so se povezali v Jugoslovansko zimskošportno zvezo, ki je ob koncu tridesetih let štela že okoli 70 tisoč članov – smučarjev. Več pa v prvi uri po polnoči. Voditelj bo Stane Kocutar.


27.01.2021

Jože Suhadolnik

Prvo razstavo portretov je Jože Suhadolnik imel leta 1984. Takrat je bil še skoraj mulc, radoveden in radoživ kronist alternativne scene osemdesetih, ki ni zamudil nobenega punk koncerta. Že kot šestnajstletnik je sodeloval tudi s tiskovno agencijo Tanjug. Potem so prišli časopisi, revije in z njimi aktualna fotoreporterska fotografija, s katero sta prijatelja še danes. Ves čas lovi tudi podobe življenja ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Tako nastajajo presunljivi in lepi fotografski eseji in tudi poetični portreti. Z Jožetom Suhadolnikom se bo pogovarjala nočna voditeljica Nada Vodušek.


25.01.2021

Barbra Drnač

Ples je pesem, v kateri je vsaka kretnja beseda. In s poezijo plesa bomo v nov dan vstopili s plesalko, koreografinjo, TV voditeljico, trikratno dobitnico viktorja za najelegantnejšo medijsko osebnost in ambasadorko združenja Evropa Donna Barbro Drnač.


24.01.2021

Prof. dr. Mojca Kržan

Včasih si, da smo tudi takole sredi noči še budni, privoščimo kofein. Popijemo skodelico kave ali čaja, pojemo košček čokolade. V vsem tem se skrivajo učinkovine, ki vplivajo na naš živčni sistem in nas lahko zbudijo. Seveda pa so poživila samo res majhen drobec v širokem in pisanem spektru, ki ga odpira področje farmakologije, vede, ki preučuje učinke in gibanje zdravila v organizmu ter njegovo presnovo. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo. Pripovedovala nam je o svoji življenjski in raziskovalni poti, izkušnjah doma in po svetu ter odpeljala v svet raziskovanja zdravil, snovi in učinkovin. Na radijski Nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


23.01.2021

Rado Pišot

Na nočni obisk smo povabili prvega moža znanstveno raziskovalnega središča koper, doktorja Rada Pišota. K poslušanju nadvse zanimive življenjske zgodbe priznanega kineziologa, znanstvenika in direktorja, ki je v svojem prostem času odigral tudi vlogo popotnika, motorista, tabornika, športnika od A do Ž, nogometnega trenerja, smučarskega učitelja, priložnostnega glasbenika in kmeta, vabi Iztok Novak Easy. Z gostom se bosta dotaknila tudi aktualne covid situacije, čas epidemije, ko bi morali poslušati znanost. Pa jo? Kaj je tisto, kar znanstvenike morda zmede in njihovo kredibilnost celo postavi pod vprašaj… Ob polnoči.


22.01.2021

Klara Avsenik Žagar

Če boste Klaro Avsenik Žagar iskali na spletu, to počnete na lastno odgovornost! Popotniške duše se boste namreč ure in ure izgubljale med njenimi fotografskimi utrinki s potovanj in sanjarile o novih destinacijah. Gurmani boste vzdihovali nad preprostostjo njenih receptov in barvitostjo jedi, ki jih pripravlja, pa naj bo to v profesionalni kuhinji ali na ognjišču v gozdu. Njen način življenja, ki ga dokumentira na družbenih omrežjih, vas bo navdušil nad minimalizmom in samooskrbo. Klarina baza sta majhna hiška in vrt na Dolenjskem, njeno dvorišče pa svet. Na Nočni obisk jo je povabila Darja Pograjc.


21.01.2021

Katarina Cerar Bajde

Čuječnost je močno in učinkovito orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami in je lahko izziv sodobnega načina življenja. Katere so pozitivne lastnosti čuječnosti, kaj nas čuječnost lahko nauči in kako močna je ozaveščenost med Slovenci o tem? V nočnem programu, s predsednico Društva za razvijanje čuječnosti Katarino Cerar Bajde. Voditelj: Teodor Bostič.


20.01.2021

Luna Jurančič Šribar

”Svet potrebuje veliko pravljic s srečnim koncem, da si bo opomogel”. Etnologinja in kulturna antropologinja ne živi odmaknjenega, akademskega življenja. Družbo in ljudi v njej spremlja od blizu, vanjo posega s svojim delovanjem. Je ena tistih, ki so pri društvu Kralji ulice skupaj z brezdomci pognali prvi slovenski ulični časopis in preizkušali alternativne skupnosti, ki ne delujejo po načelih tržne ekonomije, ampak razvijajo vrednote socialne ekonomije. Svoje drugo poslanstvo pa je našla v pisanju. V šali pravi, da je to govorila že od nekdaj, le da ji nihče ni verjel. Zato je morala začeti pisati. V njenem romanesknem prvencu Starinarnica starinar Sensa pod krinko menjanja predmetov v resnici uči ljudi ekonomije daru. Zgodbe v zbirki Konstrukt d.b.o., ki je izšla lani, pa bralca hipoma potegnejo vase s spretnostjo in duhovitostjo pripovedovanja, tako da se na mu koncu že zdi, kot da jih je sam doživel. Luna Jurančič Šribar v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.


18.01.2021

Marija Kočevar

Na nočni obisk tokrat prihaja soavtorica trilogije enciklopedičnih knjig o začimbah Ščepec, Marija Kočevar, s katero bo nočna voditeljica Vesna Topolovec govorila o začimbah, ki nas "povlečejo" iz teme in ki nas naredijo bolj vedre in svetle posebej ob pojavu tesnobe in strahu, ki ju s seboj prinaša epidemija. Izvedeli bomo tudi, kako so začimbe sploh prišle v našo prehrano, kako smo skozi tisoče generacij povezani z njimi ter kako jih v tem času gojimo ali nabiramo sami.


17.01.2021

Človeška dobrina postaja redka dobrina

Ujeti v spirali dvomov, strahu in denarne stiske si v teh časih še bolj pogosto zaželimo tople človeške bližine. Kdo bi si mislil, kaj vse bomo doživeli! Da bi se malo sprostili, mogoče za par ur pozabili na maske in policijsko uro, vas voditeljica Mojca Blažej Cirej vabi na nočni pogovor. Če imate kje skrito še kakšno dobro šalo, le na dan z njo!


16.01.2021

Boris Furlan Primitivc

Na obisk v nočni program RA SLO, ki nocoj poteka iz studia RA KP, prihaja Boris Furlan, širši javnosti bolj znan kot Primitivc. Je glasbeni založnik, izdajatelj, organizator, menedžer, zbiralec, poznavalec … skratka, aktivist, čigar delovanje je skozi leta presegalo glasbene meje. Svoje bogate izkušnje in zamisli rad deli v obliki nasvetov, še raje pa zaviha rokave in jih širokosrčno udejanja. Prva nočna ura bo zagotovo premalo za povzetek dogajanja od srede osemdesetih pa do današnjih dni. Nočni program pripravlja Armando Šturman.


Stran 47 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov