Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


26.09.2020

Matej Palčič

Nogometaš Matej Palčič se je v letošnji sezoni vrnil v Koper. 27-letni nogometaš iz Škofij ima za seboj igralske izkušnje iz Poljske in Moldavije, po odhodu iz Kopra pa je najprej zaigral za Maribor. Dobre nogometne predstave so Palčiču prinesle tudi reprezentančni status. Po igranju za praktično vse starostne kategorije reprezentance je pred tremi leti zaigral tudi za člansko selekcijo. Zaenkrat edini nastop je zabeležil ob domači zmagi z Malto. O njegovih začetkih, izkušnjah s tujino in pričakovanji v nogometni prihodnosti se bo s Palčičem pogovarjal Primož Čepar.


25.09.2020

Ivan Hudnik

S pesmijo v srcu, predvsem pa v etru, se bomo z nočnim gostom potepali po zelenih livadah, se ozirali v njegovo glasbeno preteklost in preverili, kakšno tkanino so mu stkale nitke življenja na drugih področjih. Predvsem pa bomo ljubezni in sreči odprli radijske dveri in se skupaj z vami veselili novega dne. Besede napovedi tokratnega nočnega obiska so vzete iz nekaterih besedil pesmi, ki jih je prepeva Ivan Hudnik, ki ga je v goste povabila voditeljica Lucija Grm.


24.09.2020

Aleš Jenuš

Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program bo vodil Teodor Bostič.


24.09.2020

Aleš Jenuš

Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program pa bo vodil Teodor Bostič.


23.09.2020

Anja Novak - Anjuta

Ranerane je naslov pesniške zbirke, ki je pravkar izšla. Z njo nas objema nežno, čuteče, drzno, grobo, krvavo, iskreno. Z rdečo rano na sredini knjige in s QR kodami ob pesmih, ki popeljejo v spletni objem z drugimi umetnicami in umetniki, ki jih je povabila k sodelovanju, interpretiranju, razumevanju, doživljanju. Vsaka predstava – živa predstavitev zbirke je poroka. Vsakič nova nevesta v belem za en dan. Zbirka raste v prostor in čas in bo objela vse več ljudi. Igralka, pesnica, pevka Anja Novak - Anjuta bo nočna gostja Nade Vodušek.


21.09.2020

Lea Filipovič

Vlogerji. Influencerji. Besedi, ki narekujeta smernice in način življenja številnih. Ena prvih v Sloveniji, ki se je z vlogi z drobnimi nasveti za dekleta začela pojavljati na spletu, je bila Lea Filipovič. Vendar jo le malokdo pozna pod njenim pravim imenom. Lepa Afna je vzdevek, ki ji je prinesel prepoznavnost in danes več sto tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kakšne so prednosti in pasti takšne izpostavljenosti? Je biti vplivnež lahko tudi kariera? Vse to in še veliko več bo Leo Filipovič na klepetu spraševal Sandi Horvat.


20.09.2020

Nočni pogovori z Mojco

Nov način življenja, v katerega nas je pahnil koronavirus, nam poskuša omiliti prijazno toplo septembrsko vreme. Tako kot spomladi, ko smo bili prisiljeni ugasniti svoje običajno življenje, zunaj pa so bili čudoviti sončni dnevi. Ampak človek je trdoživa zverina, mi se ne damo. Sploh pa ne nočni poslušalci. Povezujeta nas optimizem in odlična nočna družba. Med klepetom vam bo voditeljica Mojca (Blažej Cirej) prebrala tudi eno od groznih ljudskih pravljic, ki ji jih je poslal poslušalec Vilibald s Ptujske Gore.


19.09.2020

Jasna Nadles

Flavtistka Jasna Nadles je kot koncertantka in glasbena pedagoginja ponesla ime Slovenije v svet. Zaradi nje je po Evropi znano tudi mesto Piran, v katerem skupaj s programskim vodjo Milanom Vrsajkovom že 19 let neutrudno prireja Tartinijev festival. Nanj privablja izvajalce in poslušalce z vsega sveta. Na njegovem odru so se zvrstili nekateri najslavnejši glasbeniki, zlasti tisti, ki veljajo za največje specialiste v izvajanju baročne glasbe. In kljub izrednim zdravstvenim razmeram jim je uspelo prizorišča Tartinijevega festivala napolniti tudi letos, ko je bil festival še posebej bogat, saj je nosil pečat 250. obletnice smrti mojstra narodov. Iztekel pa se je prav pred nekaj dnevi. Z Jasno Nadles se bo pogovarjala Lea Hedžet.


18.09.2020

Lucija Ćirović

Slovenijo je že v prejšnjem tisočletju osvojila najprej z metlo, nato so se ji pridružile lutke, čar gledaliških odrov uživa že od vsega začetka, v zadnjih 13 letih tudi kot stand-up komičarka. Filmska platna so ji blizu, je pa tudi prva trebuhogovorka v Sloveniji, ki se je predstavila tudi prek luže. Ribničanka z značilnim nasmehom, humorjem in pronicljivostjo. Gostja Lucije Grm v tokratnem nočne programu bo edinstvena – Lucija Čirovič. Pridružite se jima.


17.09.2020

Oto Vrhovnik

Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših evropskih saksofonistov, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Kakšna je bila njegova pot od pastirčka pa do profesorja za klasični saksofon, nam bo zaupal po polnoči. Eva Čeh iz Slovenske Bistrice dela kot "mlada profesionalka" v delegaciji EU v Argentini. V nadaljevanju noči bomo izvedeli, kakšno je tam življenje in kako je sploh pristala v Argentini. Kot spomin na to vroče poletje pa se bomo odpravili v gramoznico Zeleno jezero v občini Kidričevo, ki postaja priljubljena turistična točka krajanov in okoličanov.


17.09.2020

Oto Vrhovnik

Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših saksofonistov v evropskem prostoru, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Po polnoči bo z nami delil spomine na leta, ki so ga popeljala od pastirčka pa do priznanega glasbenega ustvarjalca. Eva Čeh je mlada profesionalka v delegaciji Evropske unije v Argentini, zaradi pandemije pa se je vrnila domov. V nadaljevanju noči boste slišali, da je bila njena pot domov zelo dolga in naporna. Pisatelj August Demšar je avtor več romanov, po katerih prav zdaj snemajo televizijsko serijo. Slišali boste nekaj utrinkov s snemanja in kratek pogovor z avtorjem.


16.09.2020

Dario Cortese

Ko se sprehajamo kje čisto blizu ali pa blodimo po oddaljenih, samotnih travnikih in gozdovih, se nam niti ne sanja, koliko užitnih divjih rastlin nam maha v pozdrav. Po njegovi zaslugi jih vse bolj spoznavamo tudi drugi, z njim nabiramo rastline in izkušnje. Vodi nas po neznanih poteh, nam razlaga, pomaga, snuje recepte. Zraven posluša muziko. Veliko muzike, s katero se je včasih tudi sam ukvarjal, bodisi kot član različnih zasedb, bodisi kot pisec in urednik na radiu ali kot tisti, ki je k nam zanesel zlasti ameriški hardcore. Popotnik, ki je napisal že kar nekaj vrhunskih potopisov. Strasten pohodnik, ki bi zlahka preživel tudi zunaj urbane civilizacije. O vseh njegovih divjih ljubeznih se bo z Dariem Cortesejem pogovarjala Nada Vodušek.


13.09.2020

Analizirajmo letošnje poletje

To noč boste z voditeljem Juretom K. Čoklom v nočnem programu lahko analizirali letošnje poletje – kaj je prineslo dobrega in kaj slabega? Je bil vaš dopust drastično slabši od lanskega? Ste zanj porabili bone ali se niste dali motiti in ste odšli na dopust v tujino? Naj bo poletje prihodnje leto tako kot letošnje ali običajno? Dovolj vprašanj za pogovor v živo na telefonski številki 01/475 22 22.


12.09.2020

Mladen Bogić

Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.


12.09.2020

Mladen Bogić

Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.


11.09.2020

Nina Zupanič

V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.


11.09.2020

Z Nino Zupanič po slovenski planinski transverzali

V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.


10.09.2020

Tamara Andrašič

Na nočni klepet prihaja Tamara Andrašič, ki že štiri leta živi v Izoli. Je pisateljica, predavateljica , vlogerka in amaterska slikarka, ki bo spregovorila tudi o logoterapiji. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.


09.09.2020

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


06.09.2020

Matic Juvan

Glasba v življenju Matica Juvana igra pomembno vlogo že od samega začetka, saj je kot otrok poslušal pete pravljice, sestrino igranje klavirja in dedkovo občasno igranje harmonike. Že takrat se je tudi sam potikal okoli klavirja in pritiskal na tipke. Glasbena želja je prerastla v strast, najprej kot učenje violine in klavirja, potem kot študij muzikologije na Filozofski fakulteti. Letos je »Matthiyas«, kot je njegovo odrsko ime, izdal tri skladbe, za katere je sam napisal melodijo in besedilo, njegova največja želja pa je, da bi se razmere s koronavirusom toliko izboljšale, da bi glasbeniki lahko spet stopili na oder, pod katerim bi jih čakali poslušalci.


Stran 53 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov