Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Aleksander Gadžijev

20.11.2021

Na nočni obisk prihaja tokrat Aleksander Gadžijev, prvi slovenski BBC-jev umetnik nove generacije za obdobje 2019-2021, zmagovalec prestižnih tekmovanj, kot so Premio Venezia, Hammatsu, Monte Carlo in letos še Sydney. 26-letni goriški pianist je konec oktobra postal tudi prvi slovenski pianist, ki je prejel 2. nagrado in posebno nagrado za izvedbo sonate na slovitem Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu aktivno govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obveznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik, ki ostaja zvest tudi svoji Goriški, kjer bi rad v prihodnje oblikoval festival, ki bi povezal Nova Gorico in Gorico. V nočni program ga je povabila Tatjana Gregorič, ki vam bo do jutranjih ur v poslušanje ponudila še druge zanimive, primorsko obarvane vsebine.

Goriški pianist po izjemnem uspehu na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi gost v nočnem programu.

Alexander Gadjiev, prvi slovenski BBC-jev umetnik nove generacije za obdobje 2019-2021, zmagovalec prestižnih tekmovanj, kot so Hamamatsu na Japonskem, Monte Carlo in letos še Sydney, je konec oktobra postal tudi prvi slovenski pianist, ki je prepričal 17-člansko žirijo na tekmovanju Frederica Chopina v Varšavi, tekmovanja, ki sodi med najzahtevnejša na svetu in nagrajencem odpira vrata najpomembnejših koncertnih dvoran, tekmovanja, ki je v svetu športnikov primerljivo z olimpijskimi igrami. 26-letni glasbenik, sin novogoriške pianistke in klavirske pedagoginje Ingrid Silič ter ruskega pianista in pedagoga Siavusha Gadjieva, je odraščal v slovenskem in italijanskem kulturnem okolju v Gorici. Na tekmovanjih zastopa tako Slovenijo kot Italijo, kajti, kot večkrat rad izpostavi, predstavlja Goriško kot prostor, kjer se pretakajo različne kulture. A njegovi izjemni uspehi v tujini ne prebudijo uradnikov slovenskega ministrstva za kulturo, da bi mu vsaj po zmagi v Varšavi izkazali primerno pozornost, posebno ob dejstvu, da je Alexander pred dobrim tednom doživel spoštljiv sprejem pri italijanskem ministru za kulturo v Rimu. Morda bi se naš minister odzval, če bi bil Alexander pop zvezdnik ali športnik … Zato pa so toliko bolj navdušeno njegov najnovejši uspeh počastili vsi, ki so minulo soboto obiskali koncert v Portorožu, koncert, ki je presegel vsa pričakovanja in je upravičeno požel dolge stoječe ovacije.

Alexandra smo obiskali dan po portoroškem koncertu v Gorici, v njegovem domačem okolju, kjer se je že intenzivno pripravljal na nove koncerte, se poglabljal v zahtevne partiture koncertov za klavir in orkester Ottorina Respighija in Aleksandra Nikolajeviča Skrjabina. Kljub natrpanemu urniku si je goriški poet klavirja vzel čas za daljši pogovor, v katerem je razgrnil zanimive zgodbe svojega enomesečnega bivanja v Varšavi, tudi tiste izza odra, spregovoril je o iskrenem prijateljevanju z drugimi udeleženci tekmovanja in nas seznanil s številnimi koncerti v prestižnih koncertnih dvoranah po svetu, ki jih bo imel v bližnji prihodnosti.

Na vprašanje, kako vse to zmore, še posebno v času, ki nam vsem zaradi zdravstvene situacije ni najbolj naklonjen, je povedal: »Imam nenapisano pravilo, po katerem se poskušam ravnati, ko potujem na Japonskem, v Nemčiji, Italiji, Angliji … Ne poskušam si vnaprej določati vloge, nimam pričakovanj, preprosto se sproti prilagajam različnim situacijam, saj vsaka potrebuje drugo osebnost, druge vrline in drugačno razmišljanje. Če živiš v Nemčiji, nisi v Italiji. Če si v Sloveniji, nisi na Japonskem. V vsaki situaciji moraš poiskati nek skupni jezik. Če si preveč osredotočen, fiksiran v svojem kredu, potem se slej ali prej vse skupaj ustavi.«

Gadjiev je po šolanju v Gorici nadaljeval študij na Mozarteumu v Salzburgu, zadnja leta nadaljuje študij in živi v Berlinu. Aktivno govori štiri jezike. V katerem pa razmišlja, se najraje izraža?

»Najraje in najbolj bogato se izražam v italijanščini, ki sem se jo učil v šolah v Gorici. Tudi berem predvsem v italijanščini, predvsem knjige o filozofiji, ki me zelo zanimajo. Trenutno na primer prebiram knjigo z naslovom L'amore che cura, ki jo je napisal psihoterapevt Giovanni Stangelini. Seveda pa v glavnem govorim in prebiram v angleščini, ker je to za glasbenika mednarodni jezik, s katerim lahko komuniciraš po vsem svetu. V katerem jeziku razmišljam? To je odvisno od situacije. Če sem doma, med Slovenci, začnem kmalu razmišljati v slovenščini. Če sem v Berlinu, kljub temu, da nemščine še ne obvladam popolnoma, začnem razmišljati v nemščini. Pogosto razmišljam tudi v ruščini. Različne zapiske pišem predvsem v italijanščini in angleščini.«

Goriški pianist v zadnjih letih veliko pozornosti namenja tudi improvizaciji in kompoziciji, redno meditira in se posveča vadbi joge, rad posluša jazz in njegov veliki vzornik je že vrsto let Keith Jarrett. V prihodnosti želi ustanoviti posebno glasbeno akademijo in oblikovati festival, ki bi bolj povezal Novo Gorico in Gorico.

Z Alexandrom Gadjievim se je pogovarjala Tatjana Gregorič.


Nočni obisk

5419 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Aleksander Gadžijev

20.11.2021

Na nočni obisk prihaja tokrat Aleksander Gadžijev, prvi slovenski BBC-jev umetnik nove generacije za obdobje 2019-2021, zmagovalec prestižnih tekmovanj, kot so Premio Venezia, Hammatsu, Monte Carlo in letos še Sydney. 26-letni goriški pianist je konec oktobra postal tudi prvi slovenski pianist, ki je prejel 2. nagrado in posebno nagrado za izvedbo sonate na slovitem Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu aktivno govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obveznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik, ki ostaja zvest tudi svoji Goriški, kjer bi rad v prihodnje oblikoval festival, ki bi povezal Nova Gorico in Gorico. V nočni program ga je povabila Tatjana Gregorič, ki vam bo do jutranjih ur v poslušanje ponudila še druge zanimive, primorsko obarvane vsebine.

Goriški pianist po izjemnem uspehu na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi gost v nočnem programu.

Alexander Gadjiev, prvi slovenski BBC-jev umetnik nove generacije za obdobje 2019-2021, zmagovalec prestižnih tekmovanj, kot so Hamamatsu na Japonskem, Monte Carlo in letos še Sydney, je konec oktobra postal tudi prvi slovenski pianist, ki je prepričal 17-člansko žirijo na tekmovanju Frederica Chopina v Varšavi, tekmovanja, ki sodi med najzahtevnejša na svetu in nagrajencem odpira vrata najpomembnejših koncertnih dvoran, tekmovanja, ki je v svetu športnikov primerljivo z olimpijskimi igrami. 26-letni glasbenik, sin novogoriške pianistke in klavirske pedagoginje Ingrid Silič ter ruskega pianista in pedagoga Siavusha Gadjieva, je odraščal v slovenskem in italijanskem kulturnem okolju v Gorici. Na tekmovanjih zastopa tako Slovenijo kot Italijo, kajti, kot večkrat rad izpostavi, predstavlja Goriško kot prostor, kjer se pretakajo različne kulture. A njegovi izjemni uspehi v tujini ne prebudijo uradnikov slovenskega ministrstva za kulturo, da bi mu vsaj po zmagi v Varšavi izkazali primerno pozornost, posebno ob dejstvu, da je Alexander pred dobrim tednom doživel spoštljiv sprejem pri italijanskem ministru za kulturo v Rimu. Morda bi se naš minister odzval, če bi bil Alexander pop zvezdnik ali športnik … Zato pa so toliko bolj navdušeno njegov najnovejši uspeh počastili vsi, ki so minulo soboto obiskali koncert v Portorožu, koncert, ki je presegel vsa pričakovanja in je upravičeno požel dolge stoječe ovacije.

Alexandra smo obiskali dan po portoroškem koncertu v Gorici, v njegovem domačem okolju, kjer se je že intenzivno pripravljal na nove koncerte, se poglabljal v zahtevne partiture koncertov za klavir in orkester Ottorina Respighija in Aleksandra Nikolajeviča Skrjabina. Kljub natrpanemu urniku si je goriški poet klavirja vzel čas za daljši pogovor, v katerem je razgrnil zanimive zgodbe svojega enomesečnega bivanja v Varšavi, tudi tiste izza odra, spregovoril je o iskrenem prijateljevanju z drugimi udeleženci tekmovanja in nas seznanil s številnimi koncerti v prestižnih koncertnih dvoranah po svetu, ki jih bo imel v bližnji prihodnosti.

Na vprašanje, kako vse to zmore, še posebno v času, ki nam vsem zaradi zdravstvene situacije ni najbolj naklonjen, je povedal: »Imam nenapisano pravilo, po katerem se poskušam ravnati, ko potujem na Japonskem, v Nemčiji, Italiji, Angliji … Ne poskušam si vnaprej določati vloge, nimam pričakovanj, preprosto se sproti prilagajam različnim situacijam, saj vsaka potrebuje drugo osebnost, druge vrline in drugačno razmišljanje. Če živiš v Nemčiji, nisi v Italiji. Če si v Sloveniji, nisi na Japonskem. V vsaki situaciji moraš poiskati nek skupni jezik. Če si preveč osredotočen, fiksiran v svojem kredu, potem se slej ali prej vse skupaj ustavi.«

Gadjiev je po šolanju v Gorici nadaljeval študij na Mozarteumu v Salzburgu, zadnja leta nadaljuje študij in živi v Berlinu. Aktivno govori štiri jezike. V katerem pa razmišlja, se najraje izraža?

»Najraje in najbolj bogato se izražam v italijanščini, ki sem se jo učil v šolah v Gorici. Tudi berem predvsem v italijanščini, predvsem knjige o filozofiji, ki me zelo zanimajo. Trenutno na primer prebiram knjigo z naslovom L'amore che cura, ki jo je napisal psihoterapevt Giovanni Stangelini. Seveda pa v glavnem govorim in prebiram v angleščini, ker je to za glasbenika mednarodni jezik, s katerim lahko komuniciraš po vsem svetu. V katerem jeziku razmišljam? To je odvisno od situacije. Če sem doma, med Slovenci, začnem kmalu razmišljati v slovenščini. Če sem v Berlinu, kljub temu, da nemščine še ne obvladam popolnoma, začnem razmišljati v nemščini. Pogosto razmišljam tudi v ruščini. Različne zapiske pišem predvsem v italijanščini in angleščini.«

Goriški pianist v zadnjih letih veliko pozornosti namenja tudi improvizaciji in kompoziciji, redno meditira in se posveča vadbi joge, rad posluša jazz in njegov veliki vzornik je že vrsto let Keith Jarrett. V prihodnosti želi ustanoviti posebno glasbeno akademijo in oblikovati festival, ki bi bolj povezal Novo Gorico in Gorico.

Z Alexandrom Gadjievim se je pogovarjala Tatjana Gregorič.


02.05.2022

Šansoni Édith Piaf iz šestdesetih let 20. stoletja

V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali poslušanje šansonov Édith Piaf, ki jih je znamenita pevka posnela v 60-ih let 20. stoletja. Tokrat bodo na vrsti dela skladateljev Francisa Laija, Florence Veran, Charlesa Dumonta in in Clauda Léveilléja ter besedilopiscev Roberta Galla, Michela Vendoma, Louisa Poterata in Michela Rivegauchea. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


01.05.2022

Branka Timpran

Fotografija. Tako preprosta stvar je lahko tudi zelo zapletena. Je lahko fotografija popolna in kako izgleda? Ali je zahtevno biti profesionalni fotograf v dobi, ko je lahko že vsak posameznik s pametno napravo fotograf? Vse to in še več bomo povprašali fotografinjo Branko Timpran, ki zase pravi, da ji fotografija že vrsto let predstavlja vsakodnevni izziv, svobodo, strast, predvsem pa jo izpopolnjuje in vedno znova navdušuje s svojo večnostjo, lepoto in popolnostjo. O zanimivih izzivih fotografije ter predvsem poti do uspešne fotografinje pa bo z Branko Timpran poklepetal Sandi Horvat.


30.04.2022

Ivo Boscarol

Večkrat je bil gost naših nočnih pogovorov. Prvič že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil še tako rekoč neznan obraz v množici obrtnikov, a z idejami, s katerimi se je podajal na vznemirljivo področje razvoja in gradnje ultralahkih letal. V naslednjih desetletjih smo z njim poklepetali ob pomembnih poslovnih prelomnicah, prav je da tudi ob aktualni, ko je podjetje, ki ga je pripeljal na svetovni oder, prodal in se obenem svojemu okolju oddolžil z bogato donacijo. Včasih smo za njegovo predstavitev porabili nekaj stavkov, danes je dovolj, da rečemo: Ivo Boscarol. V studio Radia Koper ga je na nočni obisk tudi tokrat povabil Sandi Škvarč.


29.04.2022

Marko Vozelj

Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.


29.04.2022

Marko Vozelj

Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.


28.04.2022

Peter Gabrovec in Olga Kovačič

V prvi uri nočnega programa bomo govorili o avtomobilizmu. Avto moto društvo Boris Kidrič iz Maribora letos praznuje visok jubilej, 60. let. Tako sodi med najstarejša društva pri nas. Zato se bomo s predsednikom Petrom Gabrovcem in sekretarko Olgo Kovačič ozrli na bogato preteklo delovanje in pogledali v današnji čas, kjer ima pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. Izvedeli pa boste tudi kako bo društvo obeležilo visok jubilej. Po eni uri se bomo odpravili v občino Sveta Ana, ki se ponaša z nazivom zelena destinacija in kjer imajo od nedavnega tudi posebno leseno mini vasico in kjer si prizadevajo tudi k razvoju butičnega turizma in sožitja z naravo. Med drugo in tretjo bomo glasbeni. Lestvica Top 17 ponuja najpopularnejše domače in tuje uspešnice. V zadnji uri pa bomo pogledali v zgodovino, spregovorili o financah in pridali še kakšno zanimivost. Gostitelj Robert Zajšek.


27.04.2022

Maida Džinić

V kratki napovedi je nemogoče strniti vsa polja njene dejavnosti. Delo v begunskih medijih, v svetovalnici delavcem migrantom in beguncem, vodenje pogovorov z naslovom Ispeci pa reci na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, poučevanje begunskih otrok ... Diplomirana novinarka, ki je študij začela v Sarajevu in ga dokončala v Ljubljani, v Sloveniji prebiva že več kot polovico svojega življenja. Tudi sama je prvih nekaj let preživela v begunskem centru, kjer je urejala časopis Begunski časi. Je ena od tistih, ki so nam približali čudoviti bosanski sevdah. Njen glas je zazvenel v novem sevdahu skupin Dertum in T'aman. Letos mineva 30 let od prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo. Na njeno pobudo obletnico obeležujemo z nizom dogodkov z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas. Razstave, pogovori in koncert podalpskega sevdaha, ki bo 4. maja v preddverju Križank, na katerem se bodo po več kot dveh desetletjih na odru znova srečali člani skupin Vali in Dertum, pridužila pa se jim bosta Damir Imamović in Vlado Kreslin. Maido Džinić je na nočni pogovor povabila voditeljica Nada Vodušek.


25.04.2022

Šansoni Édith Piaf

V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf. Prišli smo že do 60-ih let 20. stoletja in noč bomo začeli s pesmimi, za katere je besedilo napisala Édith Piaf sama, uglasbil pa jih je Charles Dumont. Pri njegovi glasbi bomo ostali tudi v nadaljevanju noči, le da bomo poslušali še tiste pesmi, za katere so besedila napisali različni drugi avtorji. V drugem delu noči pa bo v središču besedilopisec Jacques Plante in njegovi šansoni za Édith Piaf iz leta 1962. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


24.04.2022

Žan Serčič

Slovenska javnost ga je prvič spoznala leta 2002, pri rosnih 15-ih, ko je nastopal v oddaji Slovenija ima talent. Takrat je doživel prvi okus slave in celo pogodbo z založbo Menart, potem pa je za nekaj let kot izvajalec poniknil. A v tem času ustvarjalno ni miroval. Učenje kitare, pisanje glasbe za druge glasbene izvajalce (Eva Boto, Gaja Prestor, Bepop, Anabel, etc.), produciranje (Modrijani, Vlado Kreslin, etc.), letos je iz ozadja sodeloval tudi na EMI in EMI freš s kar tremi uzvajalci, in od leta 2017 je ustvaril tudi dva albuma zase, zdaj pa je tik pred izdajo svojega tretjega, ki je v bistvu EP ( extended play, neke vrste mali album), praznovanjem svojega 27. rojstnega dne in, ker je del ekipe Jana Plestenjaka ( kot soproducent albuma in kitarist v njegovi skupini) ga čaka tudi veliki majski koncert v Stožicah. Na čisto svojega še čaka, saj si ga močno želi in glede na obseg in žar njegovega glasbenega angažmaja, tudi to ni daleč, zdi se, da je tu čisto prava nova zvezda slovenskih odrov. In seveda občinstva, ki ga glede na izjemno poslušanost najnovejše skladbe Zadnja noč in razprodane koncerte, očitno obožuje. Iz Lenarta se je pred kratkim preselil v Ljubljano, kjer uživa v novem, plodovitem obdobju svojega življenja, ki je zanj enako glasbenemu ustvarjanju in druženju z ljudmi, ki jih ima res rad, pravi. Samo, da od obilja dela ne izgori, to se mu je namreč zgodilo že trikrat. Nedeljsko noč bo preživel v etru nočnega programa Radia Slovenija, v pogovoru z voditeljivo Liano Buršič


23.04.2022

Bojan Glavina

V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.


23.04.2022

Bojan Glavina

V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.


22.04.2022

Dejan Krajnc

Dejan Krajnc je glasbenik od malih nog. Še zmeraj se uči igrati, je študent Akademije za glasbo v Ljubljani in poleg drugih inštrumentov igra predvsem klarinet in klavir. Sliši se zelo akademsko, dokler ga ne spoznate - je poln tetovaž, nosi tako imenovano irokezo in je eden izmed najbolj prepoznavnih mlajših ustvarjalcev narodno zabavne glasbe pri nas. Da tudi to še ni vse, dodaja nočna voditeljica Lucija Grm.


21.04.2022

Mojca Polak

Gostja po polnoči bo Mojca Polak, predavateljica in mentorica številnim dijakom in študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru. Svoje bogato znanje s področja kulinarike že veliko let deli tudi z radijskimi poslušalci, ko jim predstavlja gastronomsko bogastvo slovenskih pokrajin in pomen zdrave prehrane. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Darinka Čobec.


20.04.2022

Nika Korenjak in Aljoša Živadinov Zupančič

Mladi ustvarjalci so na oder Male drame postavili gledališko adaptacijo romana Težko je biti bog, slovite distopije, ki sta jo globoko v prejšnjem stoletju napisala brata Strugacki, klasika znanstvenofantastične in socialne književnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Na distopični planet prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. Temeljno vprašanje gledališke adaptacije je, kakšen bi bil svet, če ne bi nikoli doživeli humanizma? Če bi kot Arkanarska družba, v kateri se roman godi, brezsrčno preganjali intelektualce, znanstvenike, pesnike in zdravilce? Ko opazujemo človeško bedo, nevednost in brutalnost na izmišljenem planetu, se večkrat zdrznemo ob podobnostih z našo tukajšnjo realnostjo. V svetu, kjer se slavi uničenje, nasilje in enoumje, tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. O vprašanjih in temah, ki vznemirjajo najmlajšo generacijo gledaliških ustvarjalcev razmišljata dramaturginja Nika Korenjak in režiser Aljoša Živadinov Zupančič v pogovoru z voditeljico Nade Vodušek.


18.04.2022

Nočni pogovori z Mojco

Stalni prijatelj nočnega programa Mario je povedal, da hrani 44 let star pirh. Čisto lahek je že, najbrž je vsebina že izhlapela. Tudi Marjan iz Ljubljane (75 let, žena pa 82), tisti, ki so ga obtožili, da nepokretni ženi dela škodo in jo dali v dom, je sporočil, da je 28. februarja v njegovi postelji za vedno zaspala. Umrla je ob enih zjutraj, ob devetih, ko tega še ni dojel, jo je poljubil: »Pa tako ji je smrdelo iz ust!« Vedno je nazoren. Zdaj bo s samo eno pokojnino težje živeti, saj so samo obratovalni stroški za stanovanje 180 evrov. Albert (86 let) iz Pomurja pokliče na vsake kvatre. Zanimiv radioamater je že deveto leto v domu, ima svojo sobo, ukvarja se s konjički in je s tem zadovoljen. Nekaj let je bil v domu tudi v Bosni in na to ima lepe spomine. Žal mu je, da ni ostal tam, zdravje ga je prignalo nazaj domov. Ne razume, kako lahko nekateri, mislil je na Marjana, samo kritizirajo domove za starejše. Ti so bili verjetno že prej nezadovoljni s svojim življenjem, pravi. Stane iz Žirov se je poslušalcem in tudi meni ponudil za vodnika po Vojskarski planoti, »najlepšem delčku Slovenije«. Pavla izpod Šmarne gore (83 let) je prebrala svoje tri pozitivno naravnane pesmi. Vdova je, skupaj sta bila 54 let. Umrl je od lakote, rak požiralnika, tako da je bila to zanj odrešitev.


17.04.2022

Mirka Nečak

Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.


17.04.2022

Mirka Nečak

Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.


16.04.2022

Boštjan Pertinač

V nočni program RA SLO, ki ga pripravlja RA KP na nočni obisk prihaja Boštjan Pertinač. Čeprav je njegovo ime na glasbeni sceni znano že kar nekaj let, je ta multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe šele v "karantenskih časih" vsesplošno melanholijo in ustvarjalno blokado začel preganjati s pisanjem o tem, kar mu je bilo domače: o burji, suhih kraških zidovih, teranu, rdeči zemlji in apnencu. In tako je čisto zares izšel njegov prvenec "Sz Sežane doma". O pesmih, zapetih v pogovornem jeziku Sežank in Sežancev, se bo z Boštjanom Pertinačem kar na dolgo in lepo pogovarjal gostitelj Armando Šturman.


15.04.2022

Prim. Danica Avsec

Domačini v Mirnski kotlini jo poznajo po tem, da se je rodila v Bistrici pri Šentrupertu. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Kot zdravnico jo poznajo v Mariboru, Zagrebu in v Ljubljani. Še najbolj pa jo povezujemo z ustanovo Slovenija-transplant, ki jo je pomagala ustanoviti in jo je dolgo tudi uspešno vodila. Na nočni obisk prihaja izjemno predana zdravnica prim. Danica Avsec. Pravi, da je med neštetimi nočnimi dežurstvi že večkrat poslušala radijski nočni program. Ob 20-letnici Slovenija-transplanta, Javnega zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, pa je gostja tudi sama.


14.04.2022

Maja Hren Brvar

V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.


Stran 27 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov