Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zvočnosti čembala, inštrumenta, ki pripada evropski glasbeni kulturi v obdobju baroka od 16. do. 18. stoletja, a tudi danes še vedno predstavlja poseben izziv tako skladateljem kot interpretom, namenjamo tokratno oddajo Nove glasbene generacije. Posvetili jo bomo namreč 24-letni čembalistki Eva Dolinšek, doma iz Orehovelj v občini Miren Kostanjevica, ki je študijskimi kolegi posnela repertoar solističnih in komornih del kot odsev trenutkov iz obdobja študija in ga decembra lani izdala na svoji prvi zgoščenki z naslovom Barok.
834 epizod
Poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenic in glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL … in pripravljamo portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Zvočnosti čembala, inštrumenta, ki pripada evropski glasbeni kulturi v obdobju baroka od 16. do. 18. stoletja, a tudi danes še vedno predstavlja poseben izziv tako skladateljem kot interpretom, namenjamo tokratno oddajo Nove glasbene generacije. Posvetili jo bomo namreč 24-letni čembalistki Eva Dolinšek, doma iz Orehovelj v občini Miren Kostanjevica, ki je študijskimi kolegi posnela repertoar solističnih in komornih del kot odsev trenutkov iz obdobja študija in ga decembra lani izdala na svoji prvi zgoščenki z naslovom Barok.
Aprila 2023 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopili violončelistka Nuša Planinc in violinistka Manca Rupnik. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razredu Karmen Pečar. Redno nastopa kot solistka ali članica komornih zasedb, poučuje mlajše generacije violončelistov in je substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Marjan Lipovšek: Balada za violončelo in klavir Leoš Janaček: Pravljica za violončelo in klavir Bohuslav Martinu: Variacije na Rossinijevo temo za violončelo in klavir Manca Rupnik je violino začela igrati pri osmih letih v razredu Đorđeta Beraka na Glasbeni šoli Vrhnika, glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa se je vpisala na Univerzo Mozarteum, kjer je prvi letnik končala pri Igorju Ozimu, potem pa je njen profesor postal Rainer Schmidt. Več kot dvanajst let s svojima bratoma pianistom Anžetom in violončelistom Nejcem igra v Klavirskem triu Rupnik, poleg tega pa je tudi članica simfoničnega orkestra Mozarteumorchester Salzburg. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 – Pomladna.
Ljubljanski kvartet saksofonov sestavljajo Tia Ivajnšič, Lan Meden, Boštjan Rojc in Arijan Mačak, zasedba pa je 26. februarja 2024 nastopila v Slovenski filharmoniji v okviru cikla GM oder. Kvartet deluje od jeseni 2022, ko so se na ljubljanski glasbeni akademiji srečali štirje saksofonisti, ki so želeli igrati v kvartetu. In kot pravijo sami, priložnosti niso izpustili iz rok. Najprej je bil njihov mentor Miha Rogina, pozneje pa Sae Lee. Kmalu so ugotovili, da zasedba dobro deluje in da v sodelovanju uživajo, tako so se začeli prijavljati na razpise in avdicije, med drugim tudi na razpis za koncerte GM oder. Aleksander Glazunov: Kvartet za štiri saksofone v B-duru, op. 109 Primož Ramovš: Saxophonia Alfred Descenclos: Kvartet
V okviru cikla GM-oder je letos v Slovenski filharmoniji nastopil tudi godalni kvartet C’est La Vie in izvedel Godalni kvartet št. 4 v B-duru, op. 76 Josepha Haydna ter Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110 Dmitrija Šostakoviča. Zasedbo C’est La Vie so leta 2021 ustanovile študentke ljubljanske Akademije za glasbo: violinistki Ana Ločniškar in Sara Mivšek, violistka Anastazija Krenn in violončelistka Kim Kozlevčar, deluje pa pod mentorstvom Nejca Mikoliča. Lani so se glasbenice uspešno udeležile 52. državnega tekmovanja TEMSIG in ob zlati plaketi prejele tudi nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Na 15. mednarodnem tekmovanju »mesta Treviso« pa so s prejetimi 100 točkami postale absolutne zmagovalke.
V okviru cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske sta lani in letos potekala nastopa dveh harfistk, ki ju poslušamo danes. To sta Leto Križanič Žorž in Lara Pelikan. Leto Križanič Žorž je nastopila aprila 2024 in izvedla skladbo Vltava iz cikla Moja domovina Bedřicha Smetane ter Fantazijo za mnogo strun in enega harfista Iva Petriča, Lara Pelikan pa Veliko sonato Françoisa-Josepha Dizija in Beneški karneval za harfo, op. 184 Felixa Godefroida.
Ob koncu Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije različni koncertni organizatorji nekaterim zmagovalcem ponudijo možnost nastopov. Med njimi je tudi Slovenska filharmonija, ki je lani k sodelovanju povabila tri soliste - prvonagrajence svojih disciplin in ti so z orkestrom šestega decembra 2023 nastopili na koncertu v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Izbrali so skandinavski program: hornistka Ana Mir Koncert za rog in godalni orkester švedskega skladatelja Larsa Erika Larssona, harmonikarica Teja Udovič Kovačič Komorno glasbo V za harmoniko in orkester finskega sodobnega mojstra Aulisa Sallinena, Fedir Sheiko pa Koncert za pozavno in orkester danskega skladatelja in dirigenta Launyja Grøndhala.
6. 2. 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije na koncertu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj nastopil Simfonični orkester ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet s svojim dirigentom Slavenom Kulenovićem. V čast skladatelju, ki je nagradam posodil ime, se je tudi tokrat koncert začel z glasbo Lucijana Marije Škerjanca (Gazele: Maestoso, Lento con sentimento), nadaljeval pa s koncertom. Kot solistka se je s skladbo Introdukcijo in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa je predstavila violinistka Ajda Gutnik, potem pa je orkester izvedel še odlomek iz Simfonije št. 9 v e-molu, op. 95 – Iz novega sveta Antonina Dvořaka (Largo, Allegro con fuoco). Škerjančevo priznanje je letos prejel saksofonist Lev Pupis, dobitnice Škerjančevih diplom so harfistka Anja Gaberc, harmonikarica Mateja Prem Kolar in nekdanja ravnateljica konservatorija Polona Češarek, nagrade pa so šle v roke baletne plesalke Ize Fašun, džezovskega pianista Aljoše Kavčiča, klarinetistke Ane Krapež, glasbenega teoretika Blaža Pirnata, flavtistke Ize Štih, violončelista Leonarda Razborška in pianistke Hane Taškov.
V legende se poglabljamo s koncertom Grajski duhovi, ki je decembra 2023 potekal v Baročni dvorani Radovljiške graščine pod pokroviteljstvom iniciative Glasba mladih (Slovenski mladi abonma). Program Grajski duhovi povezuje staro in sodobno umetnost, njegov namen je z uporabo slovenskih besedil znotraj sodobnega umetniškega izraza iskati slovensko glasbo. Skupaj so na koncertu zvenela štiri nova dela, ki so jih napisali slovenski skladatelji mlajše generacije, vsa osnovana na starih legendah: Medeja Eve Ostanek, Legenda o Cerkniškem jezeru Mihe Nahtigala, Od Rošlina in Verjankota Jurija Mušiča in Lepa Vida Vida Ožbolta. Vse skladbe so izvedli ansambel Glasba mladih, dirigent Jakob Ivačič, recitator Jurij Mušič, sopranistka Adna Cinac in baritonist Tilen Udovič. Ta teden poslušamo deli Medeja in Legenda o Cerkniškem jezeru.
V legende se poglabljamo s koncertom Grajski duhovi, ki je decembra 2023 potekal v Baročni dvorani Radovljiške graščine pod pokroviteljstvom iniciative Glasba mladih (Slovenski mladi abonma). Program Grajski duhovi povezuje staro in sodobno umetnost, njegov namen je z uporabo slovenskih besedil znotraj sodobnega umetniškega izraza iskati slovensko glasbo. Skupaj so na koncertu zvenela štiri nova dela, ki so jih napisali slovenski skladatelji mlajše generacije, vsa osnovana na starih legendah: Medeja Eve Ostanek, Legenda o Cerkniškem jezeru Mihe Nahtigala, Od Rošlina in Verjankota Jurija Mušiča in Lepa Vida Vida Ožbolta. Vse skladbe so izvedli ansambel Glasba mladih, dirigent Jakob Ivačič, recitator Jurij Mušič, sopranistka Adna Cinac in baritonist Tilen Udovič. Ta teden poslušamo deli Lepa Vida in Od Rošlina in Verjankota.
Med 4. in 21. marcem je potekalo 53. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki se je v četrtek, 28. marca 2024, sklenilo s podelitvijo nagrad in priznanj letošnjim najvišje uvrščenim glasbenikom. Na slavnostnem koncertu prvonagrajencev v Škerjančevi dvorani ljubljanskega konservatorija so nastopili izbrani predstavniki vsake tekmovalne discipline. Nekateri bodo zaigrali tudi v oddaji, obenem pa bomo našteli vse prvonagrajence posameznih diciplin in kategorij.
V okviru cikla GM-oder, ki ga organizira Glasbena mladina Slovenije, sta novembra 2023 v Slovenski filharmoniji nastopila violončelistka Zala Vidic in pianist Anže Rupnik ter izvedla dve sonati: Beethovnovo Sonato za violončelo in klavir št. 5 v D-duru, op. 102 št. 2 in Sonato za violončelo in klavir v A-duru, op. 36 Edvarda Griega. Zala Vidic je violončelo študirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu Reinharda Latzka, nato pa vpisala še magistrski študij na Konservatoriju v Amsterdamu, kjer je bil njen mentor Pieter Wispelwey. Nejc Rupnik pa je z diplomo »summa cum laude« končal magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič.
Teja Udovič Kovačič in Jaka Škoberne se bosta najprej predstavila kot solista, potem pa še kot duo, in sicer sta sredi decembra v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije kot del cikla Tutti s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo izvedla Dvojni koncert Astorja Piazzolle. Kot solistka bo Teja Udovič Kovačič izvedla cikel Insomnia Mikhaila Bronnerja, Jaka Škoberne pa Sonato v C-duru, op. 15 Maura Giulianija.
Trinajstega decembra 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije potekal koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Komorni godalni orkester Akademije za glasbo. Zasedba s svojimi koncerti nenehno potrjuje hitro umetniško rast in kaže močan ustvarjalni naboj. Študenti skupaj poustvarjajo nekajkrat na leto pod umetniškim vodstvom Janeza Podleska in samozavestno sprejemajo izzive najzahtevnejše glasbene literature. Za tokratni koncert je Podlesek izbral dve deli za orkester: Stari plesi in arije, Suita št. 3 Ottorina Respighija in Serenado v C-duru, op. 10 Erna von Dohnányja v priredbi Dmitrija Sitkoveckega.
Sredi oktobra 2023 je bil v Dvorani glasbene šole Radovljica klavirski recital pianista Andreyaj Ilienka, in sicer kot del cikla Klasika, ki se vključuje v Slovenski mladi abonma (projekt smo v oddaji Nove glasbene generacije že predstavili). Andrey Ilienko je klavir začel študirati leta 2006 v Izoli pri Nini Molina pod okriljem Glasbene šole Koper. Svoje glasbeno izobraževanje je nadaljeval pri Selmi Chicco Hajdin in Denysu Masliuku na umetniški gimnaziji v Kopru, leta 2020 pa je bil sprejet na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Tam je najprej študiral pri Ayami Ikeba, trenutno pa se izpopolnjuje pri Zuzani Niederdorfer. Za študij v tujini se je odločil zaradi odličnih profesorjev, poleg tega je hotel razširiti svoja osebna in glasbena obzorja. V njegovi interpretaciji bomo slišali Paganinijevo etudo št. 3 v gis-molu, Zvonček Franza Liszta, Suito kreolskih plesov Alberta Ginastere in Davidsbündlertänze - Plese Davidove lige, op. 6 Roberta Schumanna.
4. decembra je bil v Betettovi dvorani Kazinske palače v okviru cikla Tutti otvoritveni koncert projekta Musit, ki z glasbo povezuje Slovenijo in Italijo, na njem pa je nastopil Simfonični orkester Furlanije - Julijske krajine z dirigentom Paolom Paronijem in solisti, študenti ljubljanske akademije. Na koncertu so nastopili trije, in sicer sopranistka Talita Sofija Komelj, ki je izvedla dve ariji Violette iz opere Traviata Giuseppa Verdija, basbaritonist Blaž Stajnko, ki je za svoj nastop izbral glasbo iz opere Porgy in Bess Georga Gershwina ter Divji lovec Alberta Lortzinga, in saksofonist Lan Meden, ki je poustvaril Balado Franka Martina.
4. decembra je v Betettovi dvorani na Akademiji za glasbo nastopil Simfonični orkester Furlanije-Julijske krajine z dirigentom Paolom Paronijem in solisti – študenti ljubljanske Akademije. Koncert je bil del cikla Tutti ter hkrati uvodni koncert projekta Musit, ki z glasbo povezuje Slovenijo in Italijo. Kakšen projekt je to in kdo v njem sodeluje, bo povedal Matej Zupan, ki je odgovorna oseba Akademije za glasbo pri izvedbi tega projekta, ob pogovoru z njim pa bomo poslušali Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroico Ludwiga van Beethovna.
Januarja 2023 je bil Klubu Cankarjevega doma koncert iz cikla Mladi mladim, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska. Na njem je nastopil kvartet evfonijev 4phonium, ki ga sestavljajo Luka Ovčjak, Sašo Nunar, Žan Pečenik in Emanuel Mikac. Ti so kot študenti ljubljanske Akademije za glasbo komorno zasedbo ustanovili oktobra 2021, njihov mentor je bil Nejc Merc. V njihovi interpretaciji nas čaka glasba Giovannija Gabrielija, Vivaldija v Bachovi priredbi, Rodneyja Newtona, Martina Vasleta in Ita Yasuhida.
Marca 2023 je v dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil kvintet Astra. Sestavlja ga pet glasbenic, ki zase pravijo, da resnično uživajo v igranju komorne glasbe in skupnem muziciranju. To so violinistki Jelena Pejić in Neža Nahtigal, violistka Maja Zupin, violončelistka Tara Korica ter pianistka Rebeka Dobravec. Na koncertu so izvedle Klavirski kvintet v a-molu, op. 84 Edwarda Elgarja, ki ga je navdahnila legenda o brezbožnih španskih menihih, ki jih je zaradi bogokletnih obredov zadela strela ter spremenila v gozdiček suhih dreves v bližini koče.
Rok Zaletel Černoš se je junija lani kot prvi slovenski violinist udeležil tekmovanja Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi in se uvrstil v drugi krog – med 13 najboljših na svetu. Na tekmovanje se je sicer prijavilo 742 kandidatov z vsega sveta, Rok Zaletel Černoš pa je eden izmed 25-ih izvajalcev, ki so dobili povabilo, da se ga udeležijo. Prvo nagrado je osvojila Gyehee Kim iz Južne Koreje. Violino se je Rok Zaletel Černoš sicer začel učiti s šestimi leti, nato je opravil šolanje na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, že pri 16-ih pa je bil sprejet na akademijo za glasbo, na kateri je njegov mentor Vasilij Meljnikov. Sicer rad sodeluje v orkestru (z Dunajskimi simfoniki se marca odpravlja na turnejo po Aziji), vendar si želi tudi solistično kariero. Na kakšno violino igra, kje bi rad še študiral in kako izbira tekmovanja, ki se jih bo udeležil, bo povedal ob spremljavi šeste sonate Eugèna Ysaÿeja in Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega.
Glasbena mladina ljubljanska vsako leto septembra organizira Jesenske serenade. Gre za cikel koncertov, ki potekajo po vsej Sloveniji, vsak izmed štirih programov pa se ponovi po petkrat. Tokrat poslušamo koncert z naslovom Pesem ptice, na katerem sta zaigrali flavtistka Metka Črnugelj in kitaristka Maja Kralj, in sicer 12. septembra v Mestnem muzeju v Ljubljani. Z njima je nastopil recitator Dejan Pevčević, ki je interpretiral poezijo po lastnem izboru. Händel: Sonata št. 2 v g-molu, op. 1, HWV 360 William Stanley Merwin, prevedel Miha Avanzo: Beli Zapis Mozart: Fantazija v d-molu, KV 397 Kahlil Gibran, prevedel Žiga Valetič: Travna bilka je rekla Tedesco: Sonatina, op. 205 Varlam Šaramov, prevod Tone Pavček, Drago Bajt: Ves čas in stalno mislim samo na to… Villa Lobos: Bachianas brasileiras št. 5 Niko Grafenauer: Svoboda Piazzolla: Zgodovina tanga (Bordel, Cafe)
Septembra 2023 je v okviru koncertov Jesenske serenade Glasbene mladine ljubljanske potekal tudi koncert z naslovom Popotovanje na katerem so nastopili klarinetistka Julija Vrabec, violinista Janez Podlesek in Ana Julija Mlejnik Železnik, violist Nejc Mikolič in violončelistka Tamara Gombač. Izvedli so Kvintet za klarinet in godala v A-duru, KV 581 Wolfganga Amadeusa Mozarta, z njimi pa je kot recitator nastopil še Kristijan Koželj, ki je interpretiral odlomke iz Popotnih dnevnikov Paola Santonina (prevod Primož Simoniti) in odlomke iz romana Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa (prevod Branko Madžarevič).
Neveljaven email naslov