Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zvočnosti čembala, inštrumenta, ki pripada evropski glasbeni kulturi v obdobju baroka od 16. do. 18. stoletja, a tudi danes še vedno predstavlja poseben izziv tako skladateljem kot interpretom, namenjamo tokratno oddajo Nove glasbene generacije. Posvetili jo bomo namreč 24-letni čembalistki Eva Dolinšek, doma iz Orehovelj v občini Miren Kostanjevica, ki je študijskimi kolegi posnela repertoar solističnih in komornih del kot odsev trenutkov iz obdobja študija in ga decembra lani izdala na svoji prvi zgoščenki z naslovom Barok.
834 epizod
Poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenic in glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL … in pripravljamo portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Zvočnosti čembala, inštrumenta, ki pripada evropski glasbeni kulturi v obdobju baroka od 16. do. 18. stoletja, a tudi danes še vedno predstavlja poseben izziv tako skladateljem kot interpretom, namenjamo tokratno oddajo Nove glasbene generacije. Posvetili jo bomo namreč 24-letni čembalistki Eva Dolinšek, doma iz Orehovelj v občini Miren Kostanjevica, ki je študijskimi kolegi posnela repertoar solističnih in komornih del kot odsev trenutkov iz obdobja študija in ga decembra lani izdala na svoji prvi zgoščenki z naslovom Barok.
Pred tremi tedni smo poslušali polovico zaključnega koncerta izobraževanja EMARS Master, ta teden pa nas čaka še preostanek tega koncerta, ki je pred dobrim letom zvenel v dvorani Zdraviliškega doma Term Dobrna. Skupaj je takrat s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije nastopilo 13 mladih glasbenikov – violončelistov, flavtistov, klarinetistov in violinistov, ta teden pa bodo v oddaji zaigrali klarinetisti in violončelistke, poleg tega pa boste lahko spremljali tudi pogovor z njihovima mentorjema Jožetom Kotarjem in Igorjem Mitrovićem. Carl Maria von Webera: Allegro iz Velikega kvinteta Urban Erker, klarinet Franz Anton Hoffmeister: Allegro iz Simfonie concertante Špela Pokorn in Benjamin Burger, klarinet Alojz Ajdič: Adagio za klarinet in godalni orkester Kika Szomi Kralj, klarinet Antonio Vivaldi: Allegro iz Koncerta za dva violončela v g-molu, RV 531 Nuša Hlade in Manca Sečnik, violončelo David Popper: Madžarska rapsodija op. 68 Marlene Förstel, violončelo Vsi solisti so nastopili s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Spoštovani poslušalke in poslušalci, danes bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem sta januarja letos nastopila klarinetistka Urška Zupan in pianist Aleksej Grotz. Za svoj nastop sta izbrala štiri raznolika dela Berga, Gadeja, Denisova in Debussyja. Edison Denisov: Sonata za solo klarinet Alban Berg: Štiri skladbe za klarinet in klavir, op. 5 Niels Gade: Fantazijske skladbe op. 43 Claude Debussy: Rapsodija za klarinet in klavir. Urška Zupan je na svojo glasbeno pot stopila pri devetih letih pod vodstvom Jožeta Kregarja na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter potem na Konservatoriju za glasbo in balet nadaljevala šolanje v razredu Dušana Sodje. Leta 2016 se je vpisala na dodiplomski študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razred Wenzla Fuchsa, solo klarinetista priznanega Orkestra Berlinske filharmonije. Uspešno se je udeležila več državnih in mednarodnih tekmovanj. Med drugim je na državnem tekmovanju Temsig kar trikrat prejela zlato plaketo, dve tretji nagradi in leta 2019 prvo. Dodatno se izobražuje na mojstrskih tečajih pri domačih in tujih klarinetistih, leta 2016 je bila sprejeta na ugledno mojstrsko delavnico v Apeldoornu na Nizozemskem. Je članica Pihalne filharmonije Salzburg, s katero je v letih 2018 in 2019 nastopila na več koncertih, med drugimi tudi na priznanem novoletnem koncertu pod taktirko Hansjörga Angererja. Redno sodeluje s številnimi simfoničnimi in komornimi orkestri, leta 2018 pa je bila mentorica slovenskega glasbenega projekta Orkesterkamp. Aleksej Grotz se je rodil v Moskvi, svoje glasbeno izobraževanje pa je začel na Moskovskem državnem konservatoriju. Potem je študiral na Inštitutu za historično izvajalsko prakso in sodobno interpretacijo, in sicer klavir, historične instrumente ter kompozicijo, leta 2012 pa je začel študirati v razredu profesorja Jacquesa Rouvierja na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Redno sodeluje na mednarodno priznanih festivalih, kot sta Piano Festival Ruhr in Festival sodobne glasbe v Bakuju. Udeležuje se najrazličnejših mojstrskih tečajev, med drugim v centru Arnolda Schönberga na Dunaju, kjer je dosegel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju za klavir Rubinstein 2010. Njegov repertoar vključuje dela priznanih skladateljev 17. in 18. stoletja in tudi sodobno glasbo, omenimo še to, da je v preteklosti sodeloval tudi z ruskim pianistom Aleksejem Lubimovom.
Ta teden bomo v oddaji poslušali polovico koncerta, ki je pred dobrim letom zvenel v dvorani zdraviliškega doma Term Dobrna, in sicer je bil to sklep izobraževanja EMARS Master, na katerem so udeleženci izobraževanja nastopili s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Na koncertu je skupaj nastopilo trinajst mladih glasbenikov, danes pa jih bo zaigralo šest, in sicer učenke Janeza Podleska in Mateja Zupana, ki bosta v oddaji tudi predstavila izobraževanje EMARS in povedala, zakaj sama sodelujeta na tem tečaju. Antonio Vivaldi: Štirje letni časi, Zima Nika Gačnik, violina Bela Bartok (prir. Dmitrij Sitkovecki): Romunski plesi za violino in godalni orkester Elza Premrl, violina Luigi Boccherini: Koncert za flavto v D-duru, Allegro moderato Anica Mićić, flavta Antonio Vivaldi: Koncert v C-duru za dve flavti Marija Obradović in Nika Oder, flavti C. P. E. Bach: Koncert za flavto v A-duru, Allegro Katja Ferenc, flavta
Kot smo napovedali že prejšnji teden, nas tudi ta teden v oddaji čaka posnetek koncerta, na katerem so v okviru cikla Solo e da camera nastopili profesorji Akademije za glasbo. Poslušali bomo posnetek koncerta z naslovom Fluture50. Potekal je v začetku marca v Narodni galeriji, glavno vlogo na koncertu pa je prevzel flavtist Matej Zupan, ki je nastopili v sodelovanju z različnimi glasbeniki. V oddaji bodo tako zazvenela Sonata št. 1 za flavto in klavir Samuela Zymana (Matej Zupan in Andreja Kosmač), Beethovnova Serenada za trio flavta, violina, viola (Matej Zupan, Janez Podlesek, Maja Rome) in novo delo z naslovom FUN-tazija Leona Firšta za flavto in klavir (Matej Zupan in Leon Firšt).
Ta teden je pred nami nekoliko drugačna oddaja Nove glasbene generacije, kot smo jih sicer vajeni, še vedno pa je na neki način povezana z mladimi. V oddaji bodo namreč zaigrali njihovi profesorji. Ob prenovi svojih koncertnih ciklov je Akademija za glasbo svoj komorni cikel Solo e da camera zastavila tako, da na nekaterih koncertih nastopajo študentje, na nekaterih pa na oder stopijo njihovi profesorji. V začetku leta smo posneli dva takšna koncerta, ki jih bomo poslušali ta in prihodnji teden. Danes bo nastopilo kar precej izvajalcev, ki so se združili v tri različne komorne zasedbe, med njimi pa je tudi nekaj študentov. Ta teden bomo v oddaji slišali: Allegro in Andantino iz Koncerta za flavto, harfo in orkester v C-duru, KV 299 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Introdukcijo in allegro za harfo, flavto, klarinet in godalni kvartet Maurica Ravela in Last round Osvalda Noeta Golijova. Zaigrali bodo oboista Matej Šarc in Ana Stochitzky, hornista Blaž Ogrič in Petar Kšenek, violinisti Janez Podlesek, Vasilij Meljnikov, Ana Šoštarič, Monika Skalar, Jelena Pejič in Daria Radić, violista Maja Rome in Emile Cantor, violončelista Gal Faganel in Cecilia Barussa Sebastiani, kontrabasist Jošt Lampret, flavtistka Karolina Šantl Zupan, harfistka Mojca Zlobko Vajgl in klarinetist Jože Kotar.
V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem sta konec novembra lani nastopili flavtistka Annemarie Glavič in saksofonistka Vida Vatovec. Izvedli sta vsaka polovico koncerta: Vito Žuraj: Tango Robert Dick: Lookout Franz Schubert: Introdukcija in variacije na temo Suhe rože v e-molu Annemarie Glavič, flavta in Sae Lee, klavir Robert Schumann: Adagio in Allegro op. 70 Piet Swerts: Klonos Nina Šenk: Impetus Vida Vatovec, saksofon in Mateja Hladnik, klavir
Lani je luč sveta ugledala nova zgoščenka na kateri nastopajo mladi glasbeniki z naslovom Balkan news - Novice z Balkana. Gre za obširen projekt Trobilnega ansambla Akademije za glasbo, ki je k sodelovanju povabil skladatelje z več umetniških akademij, ki delujejo na Balkanu. Ti so prav za ta projekt in za ta ansambel napisali nova dela, ki jih je ansambel posnel v našem studiu ter seveda predstavil na več koncertih, zdaj pa jim torej lahko prisluhnete tudi doma. Ob izidu oziroma še pred njim smo se o zgoščenki pogovarjali z umetniškim vodjo ansambla, sicer tudi idejnim vodjo projekta in profesorjem pozavne Dušanom Kranjcem.
Ta teden nas čaka nekoliko drugačna oddaja, in sicer jo bomo posvetili inteligenci. Seveda glasbeni, še posebej pa se bomo pri govoru o inteligenci in glasbi osredotočili na sodobno glasbo, kajti prav to je tema raziskovalnega dela, ki ga je kot del študija na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih spomladi pripravila harmonikarica Manca Dornik. Glasbenico smo v naših oddajah že večkrat spoznali kot izvajalko, tokrat pa ne bo govorila o svoji glasbeni poti, ampak o raziskovalni nalogi in ugotovitvah. S temo povezav med glasbo in inteligenco je bilo narejenih že precej raziskav, ki so večinoma potrdile pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo na razvoj inteligence, sploh pri otrocih, pri čemer glasbena inteligenca kot le ena izmed lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja, za razvoj socialnih veščin in samopodobe ter marsičesa drugega. Manca Dornik se je v svojem delu oprla na teorijo raznoterih inteligenc dr. Howarda Gardnerja, o povezavah med sodobno glasbo in inteligenco pa se je pogovarjala s štirimi glasbeniki, ki sodobno glasbo redno izvajajo in poučujejo: Mieko Kanno, Juha Laitinena, Miko Väyrynena in Velija Kujalo. Njihove odgovore je strnila v svoji nalogi, predstavila pa jih bo tudi v današnji oddaji!
V začetku januarja sta v Viteški dvorani ljubljanskih Križank v sklopu cikla Mladi virtuozi nastopili oboistka Tjaša Škvorc in fagotistka Eva Fritz. Najprej se je vsaka predstavila kot solistka, za konec pa sta zaigrali še v triu s korepetitorjem Tadejem Horvatom. V oddaji boste slišali Vokalizo Rahmaninova in Dutilleuxovo sonato v izvedbi Tjaše Škvorc, skladbo Iz polsna Leona Firšta in Saint-Saënsovo sonato v interpretaciji Eve Fritz, končala pa se bo s Triem za klavir, oboo in fagot Francisa Poulenca. Tjaša Škvorc se je začela glasbeno izobraževati pri devetih letih na glasbeni šoli Krško, trenutno pa se šola na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Mateju Šarcu. Je članica Pihalnega orkestra Krško in Simfoničnega orkestra Krško, s katerim je maja 2016 nastopila kot solistka z Albinonijevim duetom za dve oboi. Do zdaj je osvojila že dve zlati priznanji na tekmovanju TEMSIG, in sicer leta 2012 in leta 2019. Svoje znanje je izpopolnjevala pri številnih oboistih, kot so German Diaz Blanco, Clara Dent-Bogányi, Guy Porat, Irmgard Krajter Anderl, Branko Mihanović in Marta Rožanska. Eva Fritz je končala osnovno glasbeno izobraževanje v Krškem, deluje pa kot članica Simfoničnega orkestra glasbene šole Krško in Pihalnega orkestra Krško, s katerima je nastopila tudi kot solistka. Sodelovala je v različnih komornih sestavih (pihalnem kvintetu, pihalnih triih), s katerimi je nastopala in tekmovala doma in v tujini. Kot solistka in komorna glasbenica se je udeleževala regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj (npr. Temsiga, tekmovanj Davorina Jenka v Beogradu ter Woodwind and Brass v Varaždinu in Svireli) in osvajala prve nagrade in zlata priznanja, trikrat pa je dosegla tudi največ točk. Svoje znanje je izpopolnjevala pri fagotistih, kot so Peter Whelan, Fabio Cury, Agnes Herpay, Michael Tavernaro, Zoran Mitev in Ole Kristian Dahl. Leta 2017 je opravila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo v Zagrebu, na kateri se zdaj izobražuje pri profesorju Žarku Perišiću.
Tokrat bomo v oddaji prisluhnili koncertu, ki je potekal malo več kot pred letom, in sicer je bil to sklepni koncert udeležencev mojstrskega tečaja iz roga, ki je potekal v okviru Akademije Branimirja Slokarja. Akademija je potekala poleti v okviru dejavnosti Festivala Ljubljana in je ponudila več mojstrskih tečajev, ki so jih vodili priznani glasbeniki in pedagogi, tega za rog je vodil hrvaški hornist Radovan Vlatković, mednarodno priznan solist na rogu, ki je v svoji bogati karieri deloval kot član orkestra Berlinskih filharmonikov, poučeval je na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu in na Salzburškem Mozarteumu, ta hip pa poučuje na šoli kraljice Sofije v Madridu. Na sklepnem koncertu njegovega mojstrskega tečaja je nastopilo več hornistov, nekatera imena poznamo tudi z naših koncertnih odrov, glasbeniki pa so se predstavili z zelo različnimi skladbami. Slišali bomo: Allegro iz Glierjevega Koncerta za rog in orkester v B-duru, op. 91, Romanze. Larghetto iz Mozartovega Koncerta za rog in orkester št. 3 v Es-duru, K. 447, Adagio in Allegro iz Sonate za rog in klavir v F-duru Georga Friedricha Händla, Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11 Richarda Straussa, Concertino za rog, op. 45 Carla Marie von Webra, Zbor lovcev iz Webrove opere Čarostrelec ter delo Srečanje na lovu za lovski rog Gioacchina Rossinija.
Ta teden bomo v uri, posvečeni mladim glasbenikom, poslušali duo Trček-Frece, ki je nastopil že lanskega maja v Klubu Cankarjevega doma kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Sopranistka Nataša Trček in harmonikar Andraž Frece sta takrat pripravila koncert samospevov na katerega sta uvrstila cikel Ciganske melodije, op. 55 Antonina Dvoržaka ter štiri samospeve Francisa Poulenca, spored pa sta zaokrožila z odlomkom iz dela Največja predstava Raymonda Murray Schaferja. Izbrala sta eno prvih točk predstave z naslovom Adrianina glava, v kateri harmonikar prevzame vlogo zabavljača, sopranistka pa nastopa kot speča Adrianina glava (brez trupa), ki jo iz spanja prebudi prav glasba.
Danes bodo v oddaji zaigrali saksofoni, in sicer bomo poslušali zadnji posnetek s Poletnega spletnega koncertnega cikla Akademije za glasbo, ki je junija s tremi koncerti popestrila glasbeno dogajanje v naši prestolnici. Za nami je že večer Beethovnove glasbe in koncert različnih komornih zasedb, ki delujejo na akademiji, danes pa nas čaka nastop kvarteta saksofonov Akademije za glasbo. Sestavljajo ga Ita Nagode, ki igra na sopranski saksofon, Nika Deželak altovski, Timotej Jerman tenorski in Domen Koren baritonski saksofon. Zasedba na Akademiji za glasbo deluje pod mentorstvom Matjaža Drevenška, za svoj nastop pa je pripravila pisan spored, ki se je začel z baročno glasbo, nadaljeval s tangom, končal pa v sodobnem zvočnem okolju. Program: Bach, Piazzolla, Escaich, Lago in Francaix.
Beethovnova glasba nas tokrat čaka v uri, ki jo posvečamo mladim glasbenikom, in sicer bomo poslušali preostanek koncerta komornih del Ludwiga van Beethovna, ki so ga ob 250.obletnici skladateljevega rojstva junija izvedli študenti ljubljanske Akademije za glasbo. Prejšnji teden smo poslušali nastop klavirskega tria Affetuoso, ki je izvedel Variacije na temo Ich bin der Schneider Kakadu, danes pa bodo nastopili člani tria Rupnik, ki bodo oddajo sklenili s Klavirskim triem v B-duru, op. 97 - Nadvojvoda, ter violinistka Zala Eva Kocijančič in pianistka Beata Barzca, ki bosta za začetek izvedli Sonato za klavir s spremljavo violine v F-duru, op. 24.
Ta teden bomo v oddaji poslušali posnetka z dveh poletnih koncertov Akademije za glasbo, in sicer bosta zaigrala: godalni kvartet Emona, ki ga sestavljajo violinista Tim Skalar Demšar in Neža Capuder, violist Tilen Udovič in violončelistka Katarina Kozjek ter klavirski trio Affetuoso, katerega člani so violinistka Zala Eva Kocijančič, pianistka Lara Oprešnik in violončelist Peter Kaiser. Kvartet bo izvedel Godalni kvartet št. 1 v g-molu, op. 27 Edvarda Griega, trio pa Variacije na temo "Ich bin der Shcneider Kakadu" Ludwiga van Beethovna.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
V oddaji bomo predstavili prav posebno glasbeno zasedbo Cajone. To so otroci ritmov, tolkalci Glasbene šole Škofja Loka, ki so se pod mentorstvom Jaka Strajnarja združili v tolkalni sekstet, in to prav poseben sekstet, ki ga sestavljajo cajoni. Gre za tolkala posebne vrste. Izvirajo iz Peruja in se vse pogosteje pojavljajo v Sloveniji. Verjetno tudi zaradi Jaka Strajnarja, ki se trudi glasbilo predstaviti čim širšemu občinstvu. Že pred časom sta se s tem namenom srečala tudi z novinarko in posnela pogovor o cajonu - o glasbilu v obliki škatle, iz katerega je moč izvabiti raznovrstne zvoke. Otroci ritmov so Lana Benedičič, Zala Janežič, Luka Kajzar, Gašper Dagarin in Patrik Tarfila.
Prejšnji teden smo v oddaji poslušali prvi del lanskega otvoritvenega koncerta Slovenskih glasbenih dnevov, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo z dirigentom Simonom Dvoršakom. Takrat se je v prvem delu koncerta predstavil z izvedbo Beethovnove Pastoralne simfonije, ki smo jo torej že slišali, v drugem delu večera pa je pod taktirko Simona Dvoršaka izvedel še dela Bravničarja, Lajovca in Kozine in prav ta dela nas čakajo v tokratni oddaji: Matija Bravničar: Hymnus slavicus Anton Lajovic: Pesem jeseni Marjan Kozina: Davnina
Ob Beethovnovem letu na našem programu Beethovnove glasbe ne manjka. Bomo pa danes poslušali posnetek lanskega koncerta, ko je Beethovnova glasba zvenela v zaznamovanje drugih obletnic. Lani je namreč minilo 100 let od ustanovitve Univerze v Ljubljani ter Konservatorija za glasbo in balet, Akademija za glasbo pa je zaznamovala svojo 80-letnico. Ob tem jubileju je na otvoritvi 34-tih Slovenskih glasbenih dnevov zaigral akademijski simfonični orkester, ki je s svojim nastopom zaznamoval še 200 let od izvolitve Ludwiga van Beethovna za častnega člana takratne Filharmonične družbe. Izvoljen je bil 15. marca 1819, v pismu 4. maja omenjenega leta pa se je Beethoven za izvolitev prijazno zahvalil in skromno zapisal, da ceni priznanje, ki mu ga je družba podelila s to diplomo kljub njegovim »neznatnim zaslugam za glasbo«. V zahvalo je Filharmonični družbi poslal tudi podpisan izvod svoje pastoralne simfonije. Prav to partituro, ki jo danes hrani NUK, so lani aprila izvedli študenti.
Neveljaven email naslov