Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študijska središča so vnovič preplavili študentje. Številni so že ali še bodo tam iskali tudi stanovanja. Za vse ni dovolj prostora v študentskih domovih. Tisti, ki v njih prostora ne dobijo so si primorani bivanje urediti pri zasebnikih, kjer pa so najemnine nekajkrat višje. Stiske študentov so največje v Ljubljani in na Obali. Najemniški trd stanovanj je vse slabši in slabo reguliran. O stanju na nepremičninskem trgu, zlasti o možnosti najema stanovanjv oddaji Ob osmih.
V ponedeljek, 7. oktobra vam ponujamo posebno izdajo oddaje Ob osmih. V živo pred publiko v ljubljanski Cukrarni predstavljamo »Zgodbe (s) terena«.
225 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Študijska središča so vnovič preplavili študentje. Številni so že ali še bodo tam iskali tudi stanovanja. Za vse ni dovolj prostora v študentskih domovih. Tisti, ki v njih prostora ne dobijo so si primorani bivanje urediti pri zasebnikih, kjer pa so najemnine nekajkrat višje. Stiske študentov so največje v Ljubljani in na Obali. Najemniški trd stanovanj je vse slabši in slabo reguliran. O stanju na nepremičninskem trgu, zlasti o možnosti najema stanovanjv oddaji Ob osmih.
V ponedeljek, 7. oktobra vam ponujamo posebno izdajo oddaje Ob osmih. V živo pred publiko v ljubljanski Cukrarni predstavljamo »Zgodbe (s) terena«.
V tem mesecu zaznamujemo 40-letnico zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, kjer so ključno vlogo igrali Slovenci, tako pri organizaciji kot na tekmovališčih. 10 let pozneje so bile zimske igre v norveškem Lillehammerju, ki še danes veljajo za ene najlepših v zgodovini. Slovenska odprava se je z njih vrnila s prvimi tremi medaljami pod samostojno zastavo in vse do Sočija 2014, torej 20 let, so to po številu medalj ostale najuspešnejše zimske igre za Slovenijo. Spomine na idilični Lillehammer 1994 obujajo Alenka Dovžan, Katja Koren Miklavec in Jure Košir.
Smo pred najhujšo krizo v zdravstvu doslej? Zdravniška stavka traja že šesti teden. Pogajalci – torej vlada in Fides – so še vedno daleč narazen. Stvari se lahko še bolj zapletejo po prvem marcu, ko bodo začeli veljati številni preklici soglasij k nadurnemu delu. Odpadlo bo še več obravnav pacientov. Kaj pa etični vidik stavke? Komisija za medicinsko etiko opozarja, da stavka ne povečuje le stisk bolnikov, ampak jo spremljajo tudi stiske zaposlenih v zdravstvu. Tudi o tem v oddaji Ob osmih s predsednikom etične komisije v zdravstvu, nekdanjim ministrom za zdravje Božidarjem Voljčem.
Na smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so se odzvali voditelji držav in institucij po vsem svetu. Moskovske oblasti pa so svarile pred protesti, ki so tam prepovedani. Sledil je največji val aretacij po političnih dogodkih v Rusiji od septembra 2022, ko so aretirali protestnike, ki so nasprotovali delni mobilizaciji rezervistov za Ukrajino. Kakšna bo Rusija po smrti Navalnega in kako bo to vplivalo na svet, v oddaji Ob osmih v pogovoru z Miho Lamprehtom.
Še naprej odmeva nedeljski incident na nogometni tekmi v Murski Soboti, v katerem je bilo zaradi odvrženega eksplozivnega telesa poškodovanih pet nogometašev in en član strokovnega štaba Mure. Takšnega navijaškega izgreda ne pomnijo niti najstarejši ljubitelji nogometa pri nas. Obsodbe prihajajo z vseh strani. Nekateri navijači tekme izrabijo za izživljanje svojih frustracij in potrebe po nasilništvu in ne zato, ker imajo radi šport. Nogometna zveza opozarja, da bo treba nujno potegniti jasno ločnico med navijaštvom in huliganstvom. Zakaj se takšni izgredi še vedno dogajajo in kako jih preprečiti? Več o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Gregorjem Tomcem s Fakultete za družbene vede.
Danes in jutri bo v mestnih središčih še malo več gneče, kot ponavadi, Delno jo gre pripisati tudi informativnim dnevom. Srednje in višje šole ter fakultete po vsej Sloveniji bodo namreč obiskali bodoči dijaki in študenti. Za srednješolske programe bo v novem šolskem letu na voljo nekaj več kot 26 tisoč vpisnih mest, za študente skoraj 12 tisoč vpisnih mest. Mladi intenzivno razmišljajo o svoji prihodnosti. Sprašujejo se kako priti do želenega poklica.Tokratni sogovornik je Boštjan Čukur, bolj znan kot 6 pack Čukur. Najbolj znan glasbenik med keramičarji. Tudi učitelj praktičnega pouka.
Mestna občina Ljubljana je odločena vseh 23 vrtcev združiti pod eno streho, torej v en javni zavod, in s tem – po besedah sindikalista Branimirja Štruklja - narediti megavrtec. V takšen javni zavod bi bilo od 1. januarja 2025 vključenih 13 000 otrok. Stroka opozarja, da ukrepi niso domišljeni, sprašuje pa se tudi, kaj s tem sploh želi doseči ljubljanska mestna občina, ki za uresničitev načrta potrebuje celo spremembo zakonodaje. Za danes je župan Zoran Jankovič sklical sestanek strokovne skupine za združitev. Nekaj odgovorov na to perečo tematiko je poskusila ponuditi tokratna epizoda oddaje Ob osmih.
Na Vrhovnem sodišču bodo dopoldne slovesno otvorili novo sodno leto. Začelo se je drugače kot ponavadi, s protestom sodnikov zaradi neuresničene odločbe ustavnega sodišča o njihovih plačah in ob aferi sodna stavba. Katere bodo prednostne naloge sodstva v tem letu? O vsem tem v oddaji Ob osmih s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem.
Danes v oddaji Ob osmih o pestrem političnem dogajanju v zadnjih tednih. Afera »sodna palača« je močno zamajala po velikosti drugo stranko v vladni koaliciji Socialne demokrate.Ti so zamenjali generalnega sekretarja stranke, aprila gredo na volilni kongres. Iz stranke je izstopila Dominika Švarc Pipan. Posredno je podpora močno padla tudi celotni vladi. Kaj torej v prihodnjih tednih in mesecih čaka vladno koalicijo? O tem v pogovoru s politologom Markom Hočevarjem.
V teh dneh so si zaradi včerajšnjega praznika številni vzeli krajši dopust, pred nami so zimske počitnice, mnogi pa že pogledujejo proti poletnemu oddihu.Ponudniki in destinacije so začeli intenzivneje predstavljati svoje programe, tudi na različnih sejmih. Domači turizem se je po katastrofalnih posledicah pandemije pobral, vsaj kar se tiče števila nočitev. Na drugi strani pa so se zlasti domači gostje začeli vsaj v času visoke sezone izogibati slovenskih turističnih biserov Lokalni prebivalci se vse težje spopadajo s posledicami množičnega obiska. Lahko tudi pri nas govorimo o antiturizmu, ali je usmeritev v trajnostni turizem pripeljala le do cenovne nedostopnosti za domače goste? O tem Ob osmih z Jano Apih iz Good place - Zavod Tovarna trajnostnega turizma, ki je partner Slovenske turistične organizacije v Zeleni shemi slovenskega turizma Slovenia Green.
Peter Prevc je včeraj sporočil, da bo po koncu te sezone končal svojo bogato športno pot. Velja za najuspešnejšega slovenskega smučarskega skakalca v zgodovini. Ima veliki kristalni globus in tri male, zlatega orla in 12 medalj z različnih prvenstev. Kariero bo končal z najmanj 35 zmagami v svetovnem pokalu. Zraven je bil prav ob vseh 12 slovenskih zmagah na klasičnih ekipnih tekmah. Kot prvi v zgodovini je poletel prek 250 metrov. Je izredno priljubljen člen skakalne karavane, poznamo ga tudi pod vzdevkom »Peter mišica«. Pravijo, da ga tudi veliki uspehi niso spremenili, da je tak, kot je bil na začetku bogate kariere. Več o izrednem skakalcu in letalcu v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z urednikom športnega uredništva Radia Slovenija Boštjanom Reberšakom.
Slovenija sprejema več dokumentov na področju energetike, saj sledi evropskemu cilju, da postane podnebno nevtralna do leta 2050. A vse to zaenkrat za nas pomeni uvozno odvisnost. Če je politika ta trenutek poenotena glede graditve nove jedrske elektrarne, se je zataknilo pri energetskem zakonu in omejevanju lesne biomase in plina. Kaj nas čaka in kako bomo pridobivali elektriko v prihodnje. O tem v današnji oddaji Ob osmih Rafael Mihalič, vodja laboratorija za oskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.
Velik del evropskih držav so v teh dneh zajeli protesti kmetov. Najbolj množični in celo krvavi so v Franciji, večje proteste pa so organizirali še v Belgiji, Nemčiji, Romuniji, Italiji, Španiji in Grčiji. Kot glavne razloge izpostavljajo nezadovoljstvo z evropsko zeleno politiko, nasprotovanje trgovinskim sporazumom ter nepoštene cene. Zakaj je nezadovoljstvo v takšnem obsegu izbruhnilo prav zdaj, ni to nemara povezano s prihajajočimi evropskimi volitvami in kako te problematike spremljajo slovenski kmetje. O tem Ob osmih s predsednikom Zadružne sveze Slovenije Borutom Florjančičem.
Spremembe v sistemu Nacionalnega preverjanja znanja, uvajanje prvega tujega jezika v prve razrede in nadomeščanje vsebin, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo in dopolnilni ter dodatni pouk z novimi vsebinskimi sklopi ... novela zakona o osnovni šoli je samo prvi korak na poti do prenovljenega sistema vzgoje in izobraževanja. Preobremenjenost učencev postaja vse večji izziv, mnenj o tem, kaj vse bi morala sodobna šola vključevati, pa je v širši javnosti na stotine. Tudi stroka si je enotna le v tem, da so spremembe na področju šolstva nujno potrebne, konkretne rešitve in poti, kako do njih priti, pa so si med seboj zelo različne. O tem v oddaji Ob osmih z dr. Damijanom Štefancem z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
V Sloveniji smo priča pravemu stavkovnemu valu. Zdravniki so včeraj še zaostrili stavko, danes bodo stavkali tožilci, sodniki so protestno delali kar 14 dni, stavkajo zaposleni na upravnih enotah. Nekateri govorijo kar o kaosu v državi. Vlada pa se spet ukvarja sama s sabo. Tokrat bo treba poiskati novega ministra ali ministrico za pravosodje, ministrica za digitalno preobrazbo se bo morala zagovarjati v parlamentu ob vloženi interpelaciji. Obljubljenih reform pa od nikoder. Koalicija naj bi danes predstavila prednostne naloge za letos. Kje torej smo in kam plovemo. O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s pravnikom, profesorjem, nekdanjim politikom Mirom Cerarjem.
Odločitev glede gradnje drugega bloka krške jedrske elktrarne, bi bilo treba sprejeti čim prej, smo prejšnji teden slišali na posvetu, ki sta ga skupaj pripravila državni svet in Gospodarska zbornica Slovenije. Predsednik vlade Robert Golob je za danes popoldne na posvet o tem povabil politični vrh. Ali podpirajo jedrsko energijo, bodo povedali tudi ljudje na referendumu. A kdaj? Nekateri se zavzemajo, da bi referendum speljali že letos v začetku junija, hkrati z evropskimi volitvami. Čeprav je javnost pretežno naklonjena jedrski energiji, je pomembno vedeti čim več o tej daleč največji naložbi na področju energetike pri nas. O tem v oddaji Ob osmih nekdanji dolgoletni predsednik upave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman.
Na agenciji za okolje so pred dvevi predstavili pregled podnebnih in hidroloških značilnosti preteklega leta. Leto 2023 je bilo najtoplejše od začetka sistematičnih meritev, torej od sredine 19. stoletja; povprečna temperatura zraka po svetu je znašala skoraj 15 stopinj celzija, rekordno visoke so bile temperature oceanov. Stroka opozarja, da bomo posledice našega neukrepanja na globalni ravni čutili še več generacij, enako pa velja tudi za Slovenijo, kjer se ozračje zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Kakšna prihodnost nas torej čaka in kakšne prilagoditve na podnebne spremembe so sploh še mogoče? O tem v oddaji Ob osmih klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Čez teden dni, prihodnji četrtek, bomo državljani lahko začeli kupovati državne obveznice. Vpis tako imenovanih ljudskih obveznic bo trajal dva tedna. Kaj prinaša prva izdaja obveznic, kakšna so tveganja, kakšni pričakovani zaslužki? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z upraviteljem finančnih naložb Alešem Lokarjem.
Velik del Nemčije je v zadnjem tednu na cestah. Razkritje novembrskega sestanka skrajnih desničarjev je sprožilo proteste po celi državi, glavna tarča protestnikov pa je vzpenjajoča se stranka Alternativa za Nemčijo, ki je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah že na drugem mestu, pred vladajočo SPD. Do sprememb prihaja v celotnem nemškem političnem prostoru, nastajajo nove stranke, ki se odcepljajo od uveljavljenih političnih sil. Kaj to pomeni za Nemčijo in Evropo, sta razmišljala dopisnica iz Berlina Maja Derčar in voditelj Matej Hrastar.
Komisija za preprečevanje korupcije je včeraj sporočila, da bo zaradi tožilske in policijske preiskave, ki imata prednost, začasno prekinila preiskavo predsednika vlade Roberta Goloba zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. So s tem na nek način rešili premiera? Pred nedavnim je namreč razburila predsednica republike Nataša Pirc Musar z izjavo, da bi Golob moral odstopiti, če KPK v tej zadevi ugotovi kršitev integritete. Ali protikorupcijska komisija že želi pasti v nemilost vlade? Slišati je namreč, da se krepijo premisleki o ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije. Z argumentom, da v državah, kjer je korupcije najmanj, takšnega neodvisnega organa nimajo. O vsem tem v oddaji Ob osmih v pogovoru s predsednikom KPK-ja Robertom Šumijem.
Podkasti oziroma digitalne zvočne ali video vsebine, ki se naložijo na uporabnikovo prenosno napravo, niso nič novega, v zadnjem času pa postajajo vse bolj priljubljena platforma političnih akterjev – torej strank ali posameznikov, ki imajo s tem popoln nadzor nad vsebino, ki jo pošiljajo v širšo javnost. Pred dnevi je izšla prva epizoda podkasta predsednice republike Nataše Pirc Musar, njen predhodnik Borut Pahor je s pomočjo pokrovitelja posnel že 14 epizod podkasta, prav danes pa s svojim podkastom začenja tudi aktualna vlada. O podkastih kot sredstvu političnega komuniciranja in o tem, kakšne spremembe takšen trend prinaša v ustaljeno medijsko in novinarsko krajino se je Jure Čepin pogovarjal s kolumnistom in soustanoviteljem prvega političnega podkasta Antišo Korljanom in antropologom Danom Podjedom.
Neveljaven email naslov