Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komisija za preprečevanje korupcije praznuje 20-letnico delovanja. Komisijo smo pred dvema desetletjema dobili ne zato, ker bi si jo politika res želela, ampak zato, ker so mednarodne zaveze tudi od Slovenije zahtevale ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije. Mnenje o tem, kako pri nas poteka boj proti korupcij oziroma zakaj naša država počasi drsi navzdol po lestvici dojemanje korupcije, si ustvarjamo sami, si pa KPK želi, da bi javnost njeno delo dojemala bolje. Ena od potez so ambasadorji integritete. Lani so to postali smučarka Ilka Štuhec, skakalec Žiga Jelar in selektor nogometne reprezentance Matjaž Kek. Včeraj popoldne pa je KPK predstavila letošnje ambasadorje, to so – to so humanitarka in podjetnica Ana Lukner Roljić, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan ter imitator in komik Tilen Artač. In s Srečkom Šestanom se je v oddaji Ob osmih pogovoril Tomaž Celestina.
225 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Komisija za preprečevanje korupcije praznuje 20-letnico delovanja. Komisijo smo pred dvema desetletjema dobili ne zato, ker bi si jo politika res želela, ampak zato, ker so mednarodne zaveze tudi od Slovenije zahtevale ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije. Mnenje o tem, kako pri nas poteka boj proti korupcij oziroma zakaj naša država počasi drsi navzdol po lestvici dojemanje korupcije, si ustvarjamo sami, si pa KPK želi, da bi javnost njeno delo dojemala bolje. Ena od potez so ambasadorji integritete. Lani so to postali smučarka Ilka Štuhec, skakalec Žiga Jelar in selektor nogometne reprezentance Matjaž Kek. Včeraj popoldne pa je KPK predstavila letošnje ambasadorje, to so – to so humanitarka in podjetnica Ana Lukner Roljić, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan ter imitator in komik Tilen Artač. In s Srečkom Šestanom se je v oddaji Ob osmih pogovoril Tomaž Celestina.
Hrvaška je med Slovenci že desetletja priljubljena počitniška destinacija. In to kljub temu da se je treba na višku sezone na najbolj popularnih lokacijah boriti za prostor na plaži. Že lani naj bi se cene na Hrvaškem povišale za okoli petino, tudi letos naj bi pred novo glavno turistično sezono tako v restavracijah kot pri namestitvah opazili višje cene. Ob osmih smo se o razmerah na hrvaški obali pogovorili z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard.
Evropske volitve so končane, rezultati in posledice bodo še odmevali. V Sloveniji poraženci poskušajo najti dobre plati, zmagovalci pa pričakujejo kar odstop vlade in s tem popolno predajo. Bolj preudarno in realistično ravnajo voditelji v Nemčiji in Franciji, kjer sta skrajno desni stranki zasedli prvo oziroma drugo mesto, volilci pa so s tem poslali tudi odločna sporočila evropski politiki. Kaj nam je prinesel volilni dan smo tokrat Ob osmih ugotavljali z Luko Lisjakom Gabrijelčičem in Aljažem Pengovom Bitencem.
Deset mesecev po uničujočih poplavah obnova na najbolj izpostavljenih območjih teče prepočasi. To se pozna na počutju prebivalcev, ki še vedno ostajajo v negotovosti. Jasno je, da bo okrevanje družbe dolgotrajno in zahtevno, kar velja tudi za gospodarstvo. O tem bodo razpravljali danes na Ljubnem, kjer na pobudo gospodarske zbornice pričakujejo ministre, predstavnike vlade, župane, gospodarstvenike. Prav z Ljubnega, s terena, smo pripravili tudi oddajo Ob osmih, ki prinaša vpogled v najbolj robotizirano tovarno v Evropi. Kako naprej, ko se sesuje vse. Voda je namreč tisti dan preplavila tudi KLS Ljubno. Z izvršnim direktorjem Samom Mirnikom se je pogovarjala Metka Pirc.
Kampanja pred evropskimi volitvami in tremi posvetovalnimi referendumi se počasi končuje. Čakajo nas še sklepna soočenja, potem pa bomo v času volilnega molka lahko v miru premislili in se odločili, kako se bomo odločali v nedeljo, 9. junija. Torej o tem, koga bomo poslali v evropski parlament ter kako se opredeliti do rabe konoplje, do evtanazije in do preferenčnega glasu. Iz trušča volilne kampanje je tik pred finalom malce izginilo še eno vprašanje, ki je krepko opredeljevalo ravnanje slovenske politike, to je priznanje Palestine. Mesec kampanje je bil torej buren, kako prepričljiv pa je bil vsebinsko, kaj smo volivke in volivci res izvedeli od kandidatov in organizatorjev kampanje? O tem tokrat Ob osmih z raziskovalcem odnosov z javnostmi in profesorjem na FDV dr. Dejanom Verčičem.
V nasprotju z zahtevami mednarodne skupnosti vojna v Gazi postaja vse silovitejša in vse bolj brutalna. V nekaj manj kot devetih mesecih je po informacijah tamkajšnjega ministrstva za zdravje umrlo več kot 36 500 ljudi, Izrael pa trdi, da je zadrgnil zanko okoli Hamasa in da je popoln poraz teroristov neizbežen. Hkrati potekajo pogajanja za podpis mirovnega sporazuma, a kot večkrat poprej se zdi, da tako Izrael kot Hamas držita figo v žepu. Ob vsem tem je priznanje Palestine tik pred evropskimi volitvami močno segrelo tudi notranjepolitično prizorišče v Sloveniji. O aktualnem dogajanju tokrat z dr. Rokom Zupančičem z ljubljanske FDV.
V začetku maja je v Ljubljani odpadla tradicionalna študentska prireditev Pohod na Rožnik, saj organizatorji niso uspeli pridobiti soglasja Zavoda za varstvo narave. Le nekaj dni pred tem je bilo na istem mestu množično praznovanje 1. maja. Podobno se je zgodilo tudi z dm tekom za ženske, ki je soglasje za prireditev v Tivoliju pridobil in so ga prejšnji teden tudi izvedli, načrtovan koncert Magnifica pa je za zdaj brez dovoljenja. Na organizatorje koncerta se je nato s pismom, ki ga je podpisalo še 130 krajinskih arhitektov, biologov, urbanistov in glasbenikov, obrnilo gibanje Mladih za podnebno pravičnost in jih pozvalo naj dogodek prestavijo drugam. Ob osmih z Izidorjem Ostanom Ožboltom iz Mladih za podnebno pravičnost o množičnih dogodkih na varovanih območjih in o tem, ali veljajo enaka pravila za vse.
Luka Dončić je z moštvom Dallas Mavericks še četrtič premagal ekipo Minnesote in se z izidom 4:1 v zmagah prebil v finale košarkarske lige NBA. Od 6. junija se bo Dallas z Bostonom meril za naziv najboljše košarkarske ekipe na svetu. Z morebitno osvojitvijo naslova prvaka bi Dončić – kot najboljši posameznik v svojem moštvu – dosegel največ, kar je v svetu košarke mogoče doseči. Že do tega trenutka gre njegova kariera po poti najboljših igralcev v zgodovini, Sloveniji pa se to poletje ob nogometni, kolesarski in olimpijski obeta še košarkarska vročica. V novi epizodi oddaje Ob osmih smo se pogovarjali s komentatorjem Tilnom Lamutom.
»Dosegati solidne ali celo dobre rezultate v tako zahtevnih razmerah je težko in zahteva mnoge nepriljubljene poteze in ukrepe, na drugi strani pa tudi odrekanje številnih zaposlenih« Tako je ob odstopu z mesta predsednika uprave javne RTV zapisal Zvezdan Martić, ki je kot razlog za svoj odstop navedel izgubo zaupanja pri večini svetnikov. Martićevi razrešitvi sledi imenovanje vršilca dolžnosti, nato pa razpis za novega predsednika uprave, pri čemer se postavlja vprašanje, kdo bo po obdobju številnih pretresov, upora dela novinarjev in finančni negotovosti pripravljen sesti za krmilo javnega zavoda z več kot 2.000 zaposlenimi ter normalizirati razmere. O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
V italijanskih medijih so objavili ostre besede, ki jih je za zaprtimi vrati na račun homoseksualnosti v semeniščih izrekel papež Frančišek. To je v nasprotju z njegovo siceršnjo odprtostjo do istospolnih, odpira pa tudi več vprašanj o njegovih resničnih stališčih. Rimski škof je decembra dopolnil 87 let, ima precej zdravstvenih težav in se sam vse težje premika. Zato se pojavljajo tudi vprašanja ali ne bo sledil svojemu predhodniku, Benediktu XVI. in predčasno zapustil Petrov prestol. O tem smo v tokratni epizodi oddaje Ob osmih govorili z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kljub vlaganju v nove železniške postaje in v infrastrukturo, delež opravljenih poti z vlakom pri nas ostaja izjemno nizek. Pa ne gre le za udobje vožnje, temveč tudi dostopnost in zanesljivost železniškega prometa. Ministrstvo je napovedalo ustanovitev nove samostojne družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. Ta bo usklajevala vse vozne rede, tako železniške kot avtobusne. Prinaša tudi zmanjšanje števila koncesionarjev iz 25 na samo še 3, kar naj bi omogočilo, da voznega reda ne bi več oblikovali na podlagi dobička, ampak glede na potrebe. Civilna družba kot pomemben korak, ki prinaša takojšnje spremembe, predstavlja taktni vozni red. Več v tokratni epizodi Ob osmih z direktorjem Inštituta za politike prostora Markom Peterlinom.
Spletne platforme za kratkoročni najem nepremičnin se že dolgo obravnavajo kot glavni krivec za dvig cen najemnin. Zato države omejujejo tovrstne načine oddajanja nepremičnin, tudi pri nas. Slovenski sobodajalci so zato znova na nogah. Ministrstvo za gospodarstvo je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o gostinstvu, s katerim bi tistim, ki nepremičnine za kratkoročni najem zdaj oddajajo za največ pet mesecev, ta čas po novem zakonu skrajšali na 30 dni. Novosti oziroma pasti, kot pravijo deležniki, je v zakonu še kar nekaj. O tem Ob osmih s predstavnikom Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Urošem Budo.
Kaj nam prinaša novi Zakon o dolgotrajni oskrbi? Je upravičen strah, da bodo pravice, ki izhajajo iz zakona, nedostopne? Še vedno namreč ni dostopna pravica do oskrbovalca družinskega člana, ki je sicer v veljavi že od novega leta. To bo tudi tema današnje izredne seje Državnega zbora, na kateri SDS zahteva ukinitev obveznega prispevka, ki ga bomo začeli plačevati poleti prihodnje leto? Poleg tega obstaja bojazen, da dolgotrajne oskrbe ne bo imel kdo izvajati, saj v DSO-jih zaradi pomanjkanja kadra že danes ostajajo prazne postelje, za pomoč na domu pa so čakalne vrste dolge. Ali sistem dolgotrajne oskrbe res razpada? O tem v tokratni oddaji Ob osmih z predsednikom Združenja članov skupnosti socialnih zavodov Slovenije Andrejem Šteslom.
Življenje s spletom je postalo del vsakdanjika, s pojavom družbenih omrežij in otrok, ki nastopajo pred kamero, pa se spreminja tudi njihovo otroštvo. S tem je povezano t. i. kidfluenserstvo, praksa angažiranja otrok za promocijo izdelkov, storitev in vsebin na družbenih omrežjih. O tem so sinoči govorili udeleženci okrogle mize Društva študentov psihologije z naslovom Nekoč otrok za tekočim trakom, danes pred kamero. V oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat povabila docenta za socialno psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in doktorja znanosti s področja razvojnopsiholoških študij Žana Lepa.
V nedeljo je v nesreči helikopterja umrl iranski predsednik Ebrahim Raisi, z njim pa tudi preostalih sedem ljudi na krovu, med drugim iranski zunanji minister. Zaradi tragedije so pretreseni tako Iranci kot državljani sosednjih držav, v Libanonu in Siriji so na primer razglasili tridnevno žalovanje za umrlim predsednikom, ki je veljal za morebitnega naslednika vrhovnega verskega vodje Alija Hameneja. O Iranu danes in o posledicah, ki jih bo smrt Raisija imela za notranjo in globalno politiko smo govorili v oddaji Ob osmih.
Slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice doktor Marko Bošnjak bo s 1. julijem prevzel predsedovanje temu sodišču. Gre za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega varstva človekovih pravic, za veliko čast za sodnika Bošnjaka in za Slovenijo. Še sveža je včerajšnja odločitev sodišča v tožbi slovenskih ribičev, ki prejemajo kazni s strani Hrvaške za ribolov v Piranskem zalivu. S sodnikom Bošnjakom smo pokomentirali tudi odmevno zadržanje pošiljanja prosilcev za azil iz Velike Britanije v Ruando ter ocenili stanje človekovih pravic v Evropi in Sloveniji. Naša država namreč redno izgublja postopke pred sodiščem.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je včeraj sklenila bližnjevzhodno turnejo. Prejšnji vikend je bila v Izraelu in na okupiranem Zahodnem bregu. Vse v sklopu diplomatskih prizadevanj za končanje Izraelskih napadov na Gazo. Večkrat je pozvala k odprtju mejnega prehoda Rafa in krepitvi humanitarnih dobav v oblegano enklavo. Medtem je slovenska vlada prejšnji teden sprožila postopke za priznanje Palestine. To naj bi se zgodilo do 13. junija. Ob izpolnitvi nekaterih pogojev. Kako resna je namera vlade, da Palestino prizna? O tem v oddaji Ob osmih z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon.
Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.
Včeraj sta minili dve leti od ustanovne seje devetega sklica državnega zbora, torej posplošeno dve leti delovanja te vladne koalicije. Vlado Roberta Goloba smo sicer dobili 1. junija 2022. Pred nami je prvo pravo merjenje razpoloženja javnosti, to so evropske volitve. V tem času smo doživeli marsikaj, ob vseh političnih pretresih lahko malce pogledamo tudi po kadrovskem dogajanju v zadnjih dveh letih. Med drugim tudi menjavo dobršnega dela ministrske ekipe, tudi menjave na čelu parlamentarnih strank in nekaj premikov v državnem zboru. Kaj pa se pravzaprav res dogaja v vrhovih parlamentarnih strank. To pa je tema tokratne oddaje Ob osmih. Sogovornik Tomaža Celestine je politolog doktor Miro Haček.
Slovenski študentje z zasedbo predavalnice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sledijo kolegom po svetu, ki so v minulih tednih začeli proteste proti izraelski vojni v Gazi. Univerze so se odzvale različno, v najhujših primerih so študentske protestniške kampe nasilno izpraznili in študente aretirali. Študentje v Ljubljani zahtevajo prekinitev sodelovanja z izraelskimi visokošolskimi institucijami in jasno protivojno stališče Univerze. Kako učinkovit je takšen boj, bi lahko prinesel kakšne globlje družbene posledice, kakšna je ali bi morala biti družbena vloga univerze kot avtonomne institucije? O tem Ob osmih s sociologom Gorazdom Kovačičem z ljubljanske Filozofske fakultete.
Danes obeležujemo Dan Evrope, hkrati se prav danes začenja kampanja pred volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem. Na današnji dan se spominjamo ustanovitve Sveta Evrope leta 1949 in leto kasneje predstavljene Schumannove deklaracije, ki je pognala v tek evropsko združevanje, to pa je evropskim državam prineslo več kot polstoletno obdobje miru, stabilnosti in napredka. Danes nič od tega ni več samoumevno. O preteklih uspehih evropskega povezovanja in izzivih prihodnosti smo se pogovarjali s predstojnico oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorico Kornelijo Ajlec.
Neveljaven email naslov