Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemčija, dolgo časa simbol politične stabilnosti, je ostala brez večinske vlade. Koalicijski trojček se ni mogel zediniti o proračunu in ukrepih za pomoč gospodarstvu, koalicija semafor je razpadla. Sledile bodo predčasne volitve, 23. marca prihodnje leto. Nemčije pa ne pesti samo politična ampak tudi gospodarska kriza. V težavah je zlasti avtomobilska industrija. O vsem tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z našo dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
227 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Nemčija, dolgo časa simbol politične stabilnosti, je ostala brez večinske vlade. Koalicijski trojček se ni mogel zediniti o proračunu in ukrepih za pomoč gospodarstvu, koalicija semafor je razpadla. Sledile bodo predčasne volitve, 23. marca prihodnje leto. Nemčije pa ne pesti samo politična ampak tudi gospodarska kriza. V težavah je zlasti avtomobilska industrija. O vsem tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z našo dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Po tragičnem dogodku pri Preboldu, ko je v pregretem avtomobilu umrl otrok, se marsikdo sprašuje, kako se to sploh lahko zgodi. Večina ljudi meni, je znano iz podobnih dogodkov, da se njim to ne more zgoditi. Kot je za oddajo Ob osmih dejala Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pa je včasih misli preprosto preveč, zato obsodbe niso na mestu. Nekaterim se tudi nasveti NIJZ, naj denimo zraven otroka pustimo telefon, da se bomo nanj spomnili, zdijo absurdni. A marsikdo živi v stresu in če tak nasvet reši eno življenje, ni odveč, pravi.
Slovenska energetika je na prelomnici. Z odločitvijo o razogljičenju slovenske energije in zaprtjem Teša, pri čemer še nimamo konsenza o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, se postavlja vprašanje, s kakšnimi koraki naprej. Kot pravi dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru Sebastijan Seme, so trije koraki osnovni: "Prvi je jasna odločitev o gradnji drugega bloka nuklearke v Krškem, drugi korak je v dveh do treh letih sprejeti odločitev, kako nadomestiti energijo iz Teša, tretji korak pa so obnovljivi viri energije, ne le sončne in vetrne, pač pa tudi hidroelektrarne." Svoj delež bodo morlai opraviti tudi odjemalci, predvsem podjetja, ki lahko veliko storijo v smeri razogličenja. Sicer pa je Seme prepričan, da je Slovenija jedrska država in mora taka tudi ostati.
Trenutni podatki kažejo, da bo inflacija vztrajala na višjih nivojih še nekaj časa, zato bo po pričakovanjih potreben še en dvig obrestnih mer, še preden se začnejo počitnice, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, dan potem, ko je ECB osmič zapored dvignila temeljno obrestno mero. Kot dodaja Vasle, je vprašanje, kaj se bo dogajalo jeseni. Ključno bo, da se ne bo več samo denarna politika agresivno spopadala z inflacijo, pač pa se bo treba vprašati tudi o fiskalni politiki in politiki plač. "Prekomerna rast, vračunavanje inflacije v sedanje plače, bo težava."
Pravkar se odvija kolesarska dirka Po Sloveniji. Vsaka taka prireditev in slovenski uspeh privabi na ceste še več zavzetih kolesarjev, rekreativcev. Kolo pa je tudi eden od trajnostnih načinov, ki lahko ima takojšnje učinke na promet. A prometna infrastruktura temu za zdaj ne sledi. Je pa Slovenija dobila nov strateški načrt za razvoj kolesarstva. V tokratni epizodi Ob osmih ga razlaga nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič.
Ob razpravi o omejitvi županskih mandatov na dva zaporedna bi morali razmisliti vsaj o njihovem podaljšanju, saj je v osmih letih nekatere pomembne projekte nemogoče izpeljati, pravi politolog Miro Haček. Ta opozarja še na druge možne pasti: od maihnacij z mandati do tega, da v kateri od manjših občin ne bi več dobili županskega kandidata. Z Mirom Hačkom se je pogovarjal Tomaž Celestina.
"Silvio Berlusconi je bil koncentrat vsega, kar danes upravlja družbo sodobnih demokracij: denarja, medijskega vpliva in politične moči," pravi Mojca Širok, ki je bila gostja tokratne epizode Ob osmih. O Berlusconijevi dediščini se je z izvrstno poznavalko italijanskega političnega prostora pogovarjal Matej Hrastar.
Razmere v nuklearki Zaporožje so tudi po uničenju jezu Kahovka, ki je predstavljal vir hlajenja za reaktorje, pod nadzorom, je za oddajo Ob osmih na prvem programu Radia Slovenija ocenil jedrski strokovnjak Leon Cizelj, med drugim predsednik evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. »Reaktorji so ustavljeni že 9 mesecev, zato je potrebna količina vode za hlajenje relativno majhna. Če se bazen izprazni, je dovolj časa, da lahko vodo doliješ, tudi z gasilskimi cisternami.« Prepričan je tudi, da Rusi kot eni največjih svetovnih proizvajalcev jedrskih elektrarn nimajo ekonomskega interesa, da bi med to vojno povzročili jedrsko katastrofo večjih razsežnosti.
S prometnimi zastoji se spopadamo že nekaj časa. Kot pravi predsednik AMZS Andrej Brglez, smo ob začetku samostojnosti zelo drzno zastavili cestno infrastrukturo, to pa je odprlo možnosti za vožnjo z avtomobili. In tako smo prišli do tega, da jih imamo v Sloveniji 1,2 milijona. Ker je bila infrastruktura dobra, je temu sledilo vse – od tega, kako so se razvijali trgovski centri, središča mest, nepremičninski trg. "Potem pa nam je pošla sapa," pravi Brglez. O tem, kako naprej, v današnjem pogovoru s Tomažem Celestino.
Od 1. januarja bo en sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov pripadel Sloveniji. Kot pravi naš ameriški dopisnik Andrej Stopar, je izvolitev s 153 glasovi podpore izjemen rezultat, saj gre za "80-odstotno podporo v svetu, ki je zelo razdeljen, ko je toliko nezaupanja". Naša kampanja je bila zelo kratka in prepričala je tudi države, ki nas sploh ne poznajo, na celinah, kjer nimamo diplomatskih predstavništev, dodaja. "Očitno je Slovenija znala nagovoriti te države, kajti zanjo so glasovale tudi tiste, ki običajno niso naklonjene Zahodu, ampak imajo globlje zakoreninjene stike z drugim polom. Bomo videli, kako se bomo odzvali pod določenimi pritiski in kam bodo pritiskali. Ampak tukaj lepo vidimo, da so države očitno izražale neke vrste upanje. Izbrale so ne preveč opredeljeno članico, ki je poudarjala svojo srednjo pot." Z Andrejem Stoparjem se je pogovarjal Matej Hrastar.
V povprečju so otroci za približno devet odstotkov slabši po gibalni učinkovitosti, kot so bili pred koronskim obdobjem; dekleta se slabše vračajo na prejšnjo raven kot fantje. Gregor Jurak s Fakultete za šport predstavlja najnovejše rezultate meritev tako imenovanega športnovzgojnega kartona, z njim se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Sicer je trajalo predolgo, ampak korak spremljanja cen po celotni agroživilski verigi, ki ga je napovedala vlada, je korak v pravo smer. Tako ocenjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki pa opozarja, da to ne bo prineslo hitrih rešitev. "Prve rezultate bi sam objavil konec leta. Primer je spremljanje košarice živil, ki jo je vlada veliko komunicirala. Trgovci so se prilagodili, košarica se je pocenila, a to ni vplivalo na inflacijo in to je bilo jasno že vnaprej." Za uspeh bi tokrat vlada morala po Kuharjevem mnenju pol leta molčati. Z njim se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Včerajšnja ustanovitev Platforme Anžeta Logarja, ki naj bi povezovala različno misleče, je prepozno, pravi analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. "Bi bil navdušen, če bi bila ustanovljena pred petimi ali desetimi leti. Zdaj pa gre za poskus Logarja, da prebrodi vmesno obdobje, potem ko je dosegel nek politični kapital, zdaj pa ni nobenih volitev." Lisjak Gabrijelčič meni, da bi, če bi mislil resno, Logar moral svoje ideje uresničiti znotraj SDS in izzvati vodstvo lastne stranke, ali pa bi ustanoviti svojo poslansko skupino - saj je vendar poslanec.
Jutri začne veljati nova, enotna vozovnica Slovenija, ki bo za 70€/mesec omogočala neomejeno uporabo avtobusov in vlakov po državi. Da je to korak v pravo smer, ocenjuje Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta, ki pa jih pričakuje še več. "Želim si, da je javni promet dober, cena ni tako velik dejavnik. Raziskave kažejo, da frekvenca ni dobra in da je javni prevoz časovno nekonkurenčen avtomobilu." Prepričan je, da se bo, če želimo do leta 2050 postati ogljično nevtralni, moral zgoditi prelom: "Shajati bomo morali s cestami, jih upravljati bolje, ampak bistveno več pozornosti posvetiti javnemu prevozu, kolesarjenju, hoji. In krajšim razdaljam – da zmanjšamo poti. Tu je pa še digitalizacija."
Sobota na Svetih Višarjah je bila verjetno ključen trenutek za nadaljevanje kariere Primoža Rogliča, ki je nato v nedeljo slavil na 106-ti Dirki po Italiji. Kot pravi nekdanji poklicni kolesar, zdaj pa športni direktor Kolesarske zveze Slovenije Martin Hvastija, se je tu odločalo, ali bo šel Primož v anale kot vrhunski šampion najvišjega razreda, ali bo za vedno mučenik. Kaj zdaj? Že konec tedna je Roglič izjavil: "Saj vsi veste, kaj mi manjka."
Napovedani odvzem nutrij z Ljubljanskega barja je razburil del javnosti, krožijo teorije zarote in tudi predlogi, da bi to tujerodno invazivno vrsto, če res povzroča tako škodo ekosistemu, raje sterilizirali. Dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete pravi, da gre za pričakovan odziv javnosti, ki zadeve gleda čustveno in nutrije v svojem nepoznavanju vidi kot posamezne osebke. Stroka medtem na nutrije gleda kot na populacijo; ker se je ta preveč namnožila in ogroža domač ekosistem, v svetovnem merilu pa biodiverziteto, kot najbolj etično rešitev vidi izlov. Z dr. Ivanom Kosom se je pogovarjala Metka Pirc.
Optimizem premiera Roberta Goloba ob predstavitvi rebalansa proračuna potrjujejo tudi podatki, a potrebno jih je videti v kontekstu, pravi Zdenka Bakalar, ki kot novinarka informativnega programa Radia Slovenija dolga leta spremlja področje javnih financ in davkov. "Lani jeseni, ko je bil proračun v pripravi, je vladal strah, da ne bo elektrike, da bo zmanjkalo plina, cene so divjale, negotovost je bila izjemna in recesija skoraj gotova. Zdaj smo dobili podatke za prvo četrtletje in recesije res ni. Ukrepi za obvladovanje energetske krize so prijeli, imeli smo 0,7 odstotno rast in vosoko zaposlenost. To zagotovo vliva optimizem. Ključna skrb pa je dolgoročna finančna nestabilnost." Z Zdenko Bakalar se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Zdi se, da so nedeljske predsedniške volitve v Turčiji že odločene, zmaga v drugem krogu se nasmiha Recepu Tayyipu Erdoğanu. Njegov protikandidat Kemal Kılıçdaroğlu je v preteklih dveh tednih ubral populistično pot, kar je po oceni dr. Farisa Kočana s FDV napaka, saj se je znašel v polju, kjer volivcev zanj ni, hkrati pa s tem ni naredil najboljšega vtisa na svoje volivce. Sicer so v Turčiji po Kočanovih besedah volitve nepoštene, vlada politika strahu, a tam vsi poudarjajo svobodno voljo Turkov pri odločanju: "Mahinacije se dogajajo vsakodnevno, vselej pa poudarijo, da je Turek kot posameznik ponosen in ponosno izkoristi svojo pravico, da voli. Volilni listič pogosto tudi fotografira in nekako legitimira volitve."
"Če bi bil jaz zdaj ustavni sodnik, se pri noveli zakona o RTV ne bi oziral samo na funkcionarje, pač pa na pravice zaposlenih in na pravice poslušalcev in gledalcev do obveščenosti", je v oddaji Ob osmih povedal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Glede vprašanj, ali so se okoliščine od zadržanja novele zakona tako spremenile, da je to zadržanje možno argumentirano odpraviti, pa navaja: "V tej odredbi piše, da so funkcionarji zdaj vršilci dolžnosti, ki opravljajo tekoče posle. V praksi pa gre za za vse kaj drugega." S Cirilom Ribičičem se je pogovarjal Tomaž Celestina
Zakaj se tretja razvojna os ne premakne? Dr. Samo Peter Medved, ki je med drugim projektiral cesto v njenem severnem delu, meni, da je po eni strani preveč deležnikov, ki ustavljajo gradnjo. Ob tem pa ni vzpostavljena jasna linija vodenja projekta, od politike do vlagateljev in izvajalcev. Jasno bi moralo biti, kdo komu odgovarja in poroča. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Ukrajinci z opozorili, da še niso pripravljeni na spomladansko protiofenzivo, izgubljajo moment presenečenja, meni Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na FDV. Tveganje je sicer veliko: Zahod je Ukrajini namenil izjemno finančno in vojaško pomoč in odgovornost Ukrajine je, da bo ta akcija uspešna. "Morala bo biti silovita in hitra – ko bo, ne bo dvoma, da se je protiofenziva začela." Več o razmerah na bojišču, pa tudi o odnosu ruske vojske in najemniške skupine Wagner, pa v pogovoru z Matejem Hrastarjem.
Neveljaven email naslov