Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Iztok Ilich
Bere Alenka Resman Langus
Ljubljana : ZRC SAZU, 2017
Migracije, množične selitve, največkrat zaradi iskanja ugodnejših življenjskih razmer ali bega pred vojnimi pustošenji, so stara kot človeški rod. Na začetku 21. stoletja so predvsem vojne in pomanjkanje povzročile tako množične premike prebivalstva z Bližnjega vzhoda in Afrike predvsem v Evropo, da tako imenovana migrantska kriza že stresa temelje gospodarske in politične ureditve najrazvitejših delov sveta. Če pritisk ne bi bil tako silovit in če ga ne bi spremljalo toliko tragičnih človeških zgodb, to najbrž ne bi vzbujalo tolikšne pozornosti, saj je množično odhajanje zlasti mlajših moških iz manj razvitega juga in vzhoda Stare celine proti njenemu industrializiranemu severu in še naprej v Ameriko znano že iz prejšnjih stoletij. Obdobja velikih lakot in predvsem obe svetovni vojni so to živo reko le še pomnožili, pri čemer se je med izseljenci, ki so praviloma odhajali s trebuhom za kruhom, v zadnjem stoletju vse bolj povečeval delež političnih beguncev.
Slovenci v tem pogledu niso bili in nismo nič izjemnega. Nasprotno, izseljenstvo je globoko zaznamovalo predvsem Belo krajino, Prekmurje in druge, predvsem od kmetijstva in drobne obrti odvisne in zato razmeroma zaostale pokrajine na južnem in vzhodnem robu slovenskega sveta. Izseljevanje za golo preživetje je zgodovinski vrhunec doseglo ob koncu 19. stoletja, v ta čas pa sodijo tudi začetki znanstvenega preučevanja tega družbenega pojava. Bolj poglobljeno se je nadaljevalo v tridesetih letih prejšnjega stoletja že v okviru ljubljanske univerze, intenzivnejše in na več področij razvejano pa je postalo zlasti pol stoletja pozneje, ko je bil ustanovljen Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Tridesetletni jubilej je bil poglavitni povod za nastanek meddisciplinarnega zbornika Raziskovanje slovenskega izseljenstva: vidiki, pristopi, vsebine, ki poleg izčrpnega pregleda dosedanjega dela Inštituta prinaša tudi prispevke mlajših sodelavcev in predstavnikov še nekaterih drugih strok o različnih vidikih izseljenstva.
Janja Žitnik Serafin in Aleksij Kalc, urednika zbornika, naslovljenega po jeseni 2016 organiziranem posvetu, sta v uvodnih poglavjih označila namen in pomen izdaje: Kalc je orisal premik od preučevanja slovenskega izseljenstva k migrantskim študijam, Žitnik Serafinova pa razvoj Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in njegov prispevek k izseljenskim študijam. Oba tudi opozarjata na pomen teh raziskav za razumevanje in obvladovanje družbenih razmer oziroma migracijskih pojavov v Sloveniji v vlogi ‘evropske migracijske mejne krajine’. Ti, pojavi, povzema Kalc, „trkajo na vest, še bolj pa burijo duhove s strahovi, občutki ogroženosti za usodo našega družbenopolitičnega sistema in kulturne identitete ter z dilemami glede odnosov med nami in drugimi“.
V prvem tematskem sklopu Izbrani vidiki raziskovanja slovenskega izseljenstva, sodelujejo Marina Lukšič Hacin, Žarko Lazarević, Mirjam Milharčič Hladnik in Miha Koderman. Razdelek Pristopi, metode, kategorizacija sestavljajo prispevki Damirja Josipoviča, Martine Bufolin in Nataše Rogelja ter Maruše Verbič Koprivšek, tretji sklop Aktualna vprašanja pa so s svojimi spisi zaokrožili Marijanca Ajša Vižintin, Dejan Valentinčič, Jure Gombač in Jerneja Brumen. Vsak iz svojega vidika ugotavljajo, da se izseljenstvo ali kako drugače imenovano ne zgolj začasno odhajanje za bolje plačanim delom in bolj odprtimi možnostmi za uresničevanje najrazličnejših idej v drugih okoljih neustavljivo nadaljuje. Najbogatejše družbe s tem veliko pridobijo, manj razvite še več izgubijo, povsod pa prihaja do velikih sprememb. Obenem imamo opraviti s čedalje obsežnejšimi migracijami, ki s svojo problematiko obremenjujejo in polarizirajo tudi naš prostor. Ta doslej slabo raziskani pojav, žal, spremlja še ena stalnica. Aleksij Kalc najprej spomni na ugotovitev iz desetletja pred prvo svetovno vojno, ki kaže na brezbrižnost in fatalizem politike ob množičnem odhajanju najboljših narodnih moči, nato pa opozori, da so tudi v našem času „migracije znova z vso silo prodrle v ospredje družbenih dogajanj in zasedle vrh nacionalnih in mednarodnih agend“. Pri tem slovenska migracija, izražena v številu v zadnjem desetletju odhajajočih mladih iz Slovenije, „kot že večkrat v preteklosti spet opozarja na svoje mesto v družbenem dogajanju, in to na različnih ravneh, od demografije do vprašanja sožitja“.
Tema, ki je ne bi smeli v nedogled skrivati pod preprogo …!
Avtor recenzije: Iztok Ilich
Bere Alenka Resman Langus
Ljubljana : ZRC SAZU, 2017
Migracije, množične selitve, največkrat zaradi iskanja ugodnejših življenjskih razmer ali bega pred vojnimi pustošenji, so stara kot človeški rod. Na začetku 21. stoletja so predvsem vojne in pomanjkanje povzročile tako množične premike prebivalstva z Bližnjega vzhoda in Afrike predvsem v Evropo, da tako imenovana migrantska kriza že stresa temelje gospodarske in politične ureditve najrazvitejših delov sveta. Če pritisk ne bi bil tako silovit in če ga ne bi spremljalo toliko tragičnih človeških zgodb, to najbrž ne bi vzbujalo tolikšne pozornosti, saj je množično odhajanje zlasti mlajših moških iz manj razvitega juga in vzhoda Stare celine proti njenemu industrializiranemu severu in še naprej v Ameriko znano že iz prejšnjih stoletij. Obdobja velikih lakot in predvsem obe svetovni vojni so to živo reko le še pomnožili, pri čemer se je med izseljenci, ki so praviloma odhajali s trebuhom za kruhom, v zadnjem stoletju vse bolj povečeval delež političnih beguncev.
Slovenci v tem pogledu niso bili in nismo nič izjemnega. Nasprotno, izseljenstvo je globoko zaznamovalo predvsem Belo krajino, Prekmurje in druge, predvsem od kmetijstva in drobne obrti odvisne in zato razmeroma zaostale pokrajine na južnem in vzhodnem robu slovenskega sveta. Izseljevanje za golo preživetje je zgodovinski vrhunec doseglo ob koncu 19. stoletja, v ta čas pa sodijo tudi začetki znanstvenega preučevanja tega družbenega pojava. Bolj poglobljeno se je nadaljevalo v tridesetih letih prejšnjega stoletja že v okviru ljubljanske univerze, intenzivnejše in na več področij razvejano pa je postalo zlasti pol stoletja pozneje, ko je bil ustanovljen Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Tridesetletni jubilej je bil poglavitni povod za nastanek meddisciplinarnega zbornika Raziskovanje slovenskega izseljenstva: vidiki, pristopi, vsebine, ki poleg izčrpnega pregleda dosedanjega dela Inštituta prinaša tudi prispevke mlajših sodelavcev in predstavnikov še nekaterih drugih strok o različnih vidikih izseljenstva.
Janja Žitnik Serafin in Aleksij Kalc, urednika zbornika, naslovljenega po jeseni 2016 organiziranem posvetu, sta v uvodnih poglavjih označila namen in pomen izdaje: Kalc je orisal premik od preučevanja slovenskega izseljenstva k migrantskim študijam, Žitnik Serafinova pa razvoj Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in njegov prispevek k izseljenskim študijam. Oba tudi opozarjata na pomen teh raziskav za razumevanje in obvladovanje družbenih razmer oziroma migracijskih pojavov v Sloveniji v vlogi ‘evropske migracijske mejne krajine’. Ti, pojavi, povzema Kalc, „trkajo na vest, še bolj pa burijo duhove s strahovi, občutki ogroženosti za usodo našega družbenopolitičnega sistema in kulturne identitete ter z dilemami glede odnosov med nami in drugimi“.
V prvem tematskem sklopu Izbrani vidiki raziskovanja slovenskega izseljenstva, sodelujejo Marina Lukšič Hacin, Žarko Lazarević, Mirjam Milharčič Hladnik in Miha Koderman. Razdelek Pristopi, metode, kategorizacija sestavljajo prispevki Damirja Josipoviča, Martine Bufolin in Nataše Rogelja ter Maruše Verbič Koprivšek, tretji sklop Aktualna vprašanja pa so s svojimi spisi zaokrožili Marijanca Ajša Vižintin, Dejan Valentinčič, Jure Gombač in Jerneja Brumen. Vsak iz svojega vidika ugotavljajo, da se izseljenstvo ali kako drugače imenovano ne zgolj začasno odhajanje za bolje plačanim delom in bolj odprtimi možnostmi za uresničevanje najrazličnejših idej v drugih okoljih neustavljivo nadaljuje. Najbogatejše družbe s tem veliko pridobijo, manj razvite še več izgubijo, povsod pa prihaja do velikih sprememb. Obenem imamo opraviti s čedalje obsežnejšimi migracijami, ki s svojo problematiko obremenjujejo in polarizirajo tudi naš prostor. Ta doslej slabo raziskani pojav, žal, spremlja še ena stalnica. Aleksij Kalc najprej spomni na ugotovitev iz desetletja pred prvo svetovno vojno, ki kaže na brezbrižnost in fatalizem politike ob množičnem odhajanju najboljših narodnih moči, nato pa opozori, da so tudi v našem času „migracije znova z vso silo prodrle v ospredje družbenih dogajanj in zasedle vrh nacionalnih in mednarodnih agend“. Pri tem slovenska migracija, izražena v številu v zadnjem desetletju odhajajočih mladih iz Slovenije, „kot že večkrat v preteklosti spet opozarja na svoje mesto v družbenem dogajanju, in to na različnih ravneh, od demografije do vprašanja sožitja“.
Tema, ki je ne bi smeli v nedogled skrivati pod preprogo …!
Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.
Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8
V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.
Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.
Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.
Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja
»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović
»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
Neveljaven email naslov