Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svetlana Slapšak: Istomesečniki

20.08.2018

Avtor recenzije: Jasna Lasja Bere Lidija Hartman

Prevedla Seta Knop; Novo mesto : Goga, 2018

Mednarodno nagrajevana doktorica antičnih študij, filologinja, lingvistka, antropologinja, esejistka, prevajalka, kolumnistka, urednica, profesorica balkanologije in študij spola Svetlana Slapšak je svojim številnim znanstvenim in humanističnim delom dodala novo knjigo. Po romanesknem prvencu Leon in Leonina ali Zgodba o vztrajnosti iz leta 1997 so Istomesečniki njen drugi roman. Napisala ga je pred skoraj četrt stoletja v Beogradu, leta 1996 je v beograjski reviji ProFemina izšel njegov odlomek, na celotno objavo pa je moral čakati do leta 2016, ko je v srbščini izšel pod naslovom Ravnoteža. Čeprav je zaradi tematike in družbenega ozračja v Srbiji dostopen zgolj filtriranemu krogu bralcev, je bil v ožjem izboru za Ninovo nagrado in nagrado Meše Selimovića, prejel pa je Vitalovo nagrado za najboljšo srbsko leposlovno knjigo leta.

V slovenščini je roman pridobil na naslovu. Medtem ko je izvirni naslov Ravnoteža ime za slaščico, sta se avtorica in prevajalka odločili, da ostaneta pri delovnem naslovu, ki označuje ljudi, rojene v istem mesecu. To, da imajo ti precej skupnega, pa, kot priča roman, ni odvisno zgolj od datuma rojstva.

Osrednja pripovedna nit romana je postavljena v Beograd v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v mesto duhov, ki vladajo na širšem, od vojne razpadajočem ozemlju Balkana. Tiste, ki niso umrli na bojišču ali ki se niso izselili, čaka umiranje na obroke v povojnih ostankih. Izjema je ena izmed protagonistk romana Istomesečniki, ki v skrajno nezavidljivih časih ne le preživi, ampak na pogorišču človeštva z nesebično, topline polno pomočjo drugim ponovno zgradi temelje za človeka vredno življenje. Milica, njena mati Ela in prijateljica Dara, vsaka oropana življenjskih radosti, skrivajo moške pred vojaškim naborom, skrbijo za begunce, ostarele, bolne in z veliko zdrave empatije, vere v dobro in neusahljivega humorja bodrijo druga drugo.

In pišejo literaturo.

Vzporedno z osnovno pripovedno nitjo namreč tečeta še dve tematsko samosvoji in od osrednje ločeni zgodbi. Prva je parodija velikega nacionalnega pisatelja – gre za Dobrico Čosića –, čigar rokopis nastajajočega romana osrednja protagonistka Istomesečnikov, Milica, na skrivaj vpisuje v računalnik. Pri tem gre predvsem za pastiš sloga in ne toliko za avtorjev prepoznavno-trivialni zaplet. Druga zgodba je briljanten hommage sestram Brönte, ki na avtorico, taisto Milico, in na njeno prvo bralko in kritičarko Daro deluje predvsem zdravilno. Miličina navdihujoča različica Jane Eyre se bere neverjetno sodobno, s čimer podpira močno izraženo feministično noto v romanu, ki se med drugim kaže tudi v hudomušno-očarljivih erotičnih prizorih.

Roman Svetlane Slapšak Istomesečniki je ob neredkih kulinaričnih izsekih – ženske večinoma komunicirajo med pripravljanjem hrane – poln sugestivnih metaforičnih dotikov, s katerimi protagonisti razgrinjajo in hkrati mehčajo življenje, ali bolje, lebdenje v trenutku, pozabljenem od sveta. Eden takih je poletna meditacija osrednjih protagonistov na enem od beograjskih splavov: »Še kakih petdeset let bomo ostali tako, z iluzijo, da plovemo, toda na istem mestu. Se strinjate?«

Istomesečniki, premišljeno zasnovan in drzno, a hkrati nadvse sproščeno napisan roman, so v svoji večplastnosti, zgrajeni na ruševinah vojne, odi ženski emancipaciji in človečnosti nasploh tudi hommage Beogradu in ljudem v njem. Tistim ljudem, ki, kot piše, »zmagujejo v vojnah in izgubljajo v miru« ter se ukvarjajo »s slogom, ko je smisel previsok cilj«.


Ocene

1949 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Svetlana Slapšak: Istomesečniki

20.08.2018

Avtor recenzije: Jasna Lasja Bere Lidija Hartman

Prevedla Seta Knop; Novo mesto : Goga, 2018

Mednarodno nagrajevana doktorica antičnih študij, filologinja, lingvistka, antropologinja, esejistka, prevajalka, kolumnistka, urednica, profesorica balkanologije in študij spola Svetlana Slapšak je svojim številnim znanstvenim in humanističnim delom dodala novo knjigo. Po romanesknem prvencu Leon in Leonina ali Zgodba o vztrajnosti iz leta 1997 so Istomesečniki njen drugi roman. Napisala ga je pred skoraj četrt stoletja v Beogradu, leta 1996 je v beograjski reviji ProFemina izšel njegov odlomek, na celotno objavo pa je moral čakati do leta 2016, ko je v srbščini izšel pod naslovom Ravnoteža. Čeprav je zaradi tematike in družbenega ozračja v Srbiji dostopen zgolj filtriranemu krogu bralcev, je bil v ožjem izboru za Ninovo nagrado in nagrado Meše Selimovića, prejel pa je Vitalovo nagrado za najboljšo srbsko leposlovno knjigo leta.

V slovenščini je roman pridobil na naslovu. Medtem ko je izvirni naslov Ravnoteža ime za slaščico, sta se avtorica in prevajalka odločili, da ostaneta pri delovnem naslovu, ki označuje ljudi, rojene v istem mesecu. To, da imajo ti precej skupnega, pa, kot priča roman, ni odvisno zgolj od datuma rojstva.

Osrednja pripovedna nit romana je postavljena v Beograd v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v mesto duhov, ki vladajo na širšem, od vojne razpadajočem ozemlju Balkana. Tiste, ki niso umrli na bojišču ali ki se niso izselili, čaka umiranje na obroke v povojnih ostankih. Izjema je ena izmed protagonistk romana Istomesečniki, ki v skrajno nezavidljivih časih ne le preživi, ampak na pogorišču človeštva z nesebično, topline polno pomočjo drugim ponovno zgradi temelje za človeka vredno življenje. Milica, njena mati Ela in prijateljica Dara, vsaka oropana življenjskih radosti, skrivajo moške pred vojaškim naborom, skrbijo za begunce, ostarele, bolne in z veliko zdrave empatije, vere v dobro in neusahljivega humorja bodrijo druga drugo.

In pišejo literaturo.

Vzporedno z osnovno pripovedno nitjo namreč tečeta še dve tematsko samosvoji in od osrednje ločeni zgodbi. Prva je parodija velikega nacionalnega pisatelja – gre za Dobrico Čosića –, čigar rokopis nastajajočega romana osrednja protagonistka Istomesečnikov, Milica, na skrivaj vpisuje v računalnik. Pri tem gre predvsem za pastiš sloga in ne toliko za avtorjev prepoznavno-trivialni zaplet. Druga zgodba je briljanten hommage sestram Brönte, ki na avtorico, taisto Milico, in na njeno prvo bralko in kritičarko Daro deluje predvsem zdravilno. Miličina navdihujoča različica Jane Eyre se bere neverjetno sodobno, s čimer podpira močno izraženo feministično noto v romanu, ki se med drugim kaže tudi v hudomušno-očarljivih erotičnih prizorih.

Roman Svetlane Slapšak Istomesečniki je ob neredkih kulinaričnih izsekih – ženske večinoma komunicirajo med pripravljanjem hrane – poln sugestivnih metaforičnih dotikov, s katerimi protagonisti razgrinjajo in hkrati mehčajo življenje, ali bolje, lebdenje v trenutku, pozabljenem od sveta. Eden takih je poletna meditacija osrednjih protagonistov na enem od beograjskih splavov: »Še kakih petdeset let bomo ostali tako, z iluzijo, da plovemo, toda na istem mestu. Se strinjate?«

Istomesečniki, premišljeno zasnovan in drzno, a hkrati nadvse sproščeno napisan roman, so v svoji večplastnosti, zgrajeni na ruševinah vojne, odi ženski emancipaciji in človečnosti nasploh tudi hommage Beogradu in ljudem v njem. Tistim ljudem, ki, kot piše, »zmagujejo v vojnah in izgubljajo v miru« ter se ukvarjajo »s slogom, ko je smisel previsok cilj«.


16.08.2021

Patrick Modiano: Speči spomini

Avtorica recenzije Nina Gostiša Bere Lidija Hartman.


13.08.2021

Ameba

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


13.08.2021

Glavni junak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


13.08.2021

Annette

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


13.08.2021

Jonas Kaufmann upravičil pričakovanja

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.08.2021

Anna Netrebko in Jusif Ejvazov navdušila

Sprememba lokacije iz Kongresnega trga v Gallusovo dvorano se je izkazala za odlično potezo, saj ni le organizatorju odpravila skrbi z vremenom, temveč tudi publiki v akustični dvorani zagotovila bolj primerno zvočno podobo. Operna zakonca sta namreč domačemu občinstvu z izborom prepoznavnih arij in duetov pripravila pravo predstavo. Čeprav se je mestoma izgubila v orkestrskem zvoku, je Ana Netrebko vsekakor navdušila s svojo odrsko prezenco in doživeto izvedbo. Njen nastop je bil, za razliko od nastopa Jusifa Ejvazova, bolj sproščen in v njem ni manjkalo zanjo značilnega lahkotnega poplesovanja po odru in koketiranja s publiko, ki jo je uspešno šarmiral tudi njen mož. Vsa pričakovanja pa je upravičil odlično pripravljen simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga je vodil razpoloženi Michelangelo Mazza in uspešno usklajeval razigrano, mestoma nepredvidljivo izvedbo opernega para. Publika si je s stoječimi ovacijami prislužila dva dodatka, s katerima je operni par še prilil olja na ogenj svoji priljubljenosti.


09.08.2021

Achado de Assis: Quincas Borba

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Jure Franko.


09.08.2021

Andrej Medved: Rana sled

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


09.08.2021

Arjan Pregl: Dolga zgodba

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Lidija Hartman.


09.08.2021

Irena Cerar: Pravljične poti brez meja

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


06.08.2021

Krt

Film sprva prevzame igrivo, humorno noto, v nadaljevanju pa spoznavamo zelo življenjske portrete oskrbovancev doma za starejše.


06.08.2021

Luka

Film morda ni ravno kakšen animacijski filmski presežek, a sporočila, kot so prijateljstvo, pogum in predvsem sprejemanje drugačnega, je dobro poudarjati znova in znova.


06.08.2021

Nihče

Film se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film.


06.08.2021

Nihče

Film se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film.


02.08.2021

Aljaž Krivec: Sedmo nadstropje

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


02.08.2021

Bojan Sedmak: Violina v vodnjaku

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.


02.08.2021

Tomo Virk: Literatura in etika

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Barbara Zupan.


30.07.2021

Križarjenje skozi džunglo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.07.2021

Snake Eyes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.07.2021

Stari

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 51 od 98
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov