Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtrorica recenije: Veronika Šoster
Bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič
Ljubljana : Sanje, 2018
Potni list je prav posebna knjiga malteškega ustvarjalca Antoina Cassarja. Ne gre za pesniško zbirko v klasičnem smislu, ampak za projekt, ki opozarja na sodobne družbene probleme, saj Cassar deluje tudi kot aktivist na področju begunske problematike. Potni list je knjižica, ki po velikosti, barvi in grafiki posnema pravi potni list, in čeprav je bila izdana pred slabim desetletjem, je danes še kako aktualna. Zaradi svoje eksperimentalne forme in družbenokritične narave je hitro prerasla okvir, po njej so nastale gledališke predstave, razstave, projekti. Prek spleta je mogoče naročiti svoj lastni Potni list, možna je izbira barve in jezika, izkupiček od prodaje pa je namenjen različnim združenjem za zaščito beguncev in njihovih pravic.
Vsebina je precej klasična, kar malo razočara. Oblika namreč kaže na prelomnost, novost in provokativnost, zato bi pričakovali več igranja z vsebinskimi elementi dejanskih potnih listov. Toda poezija sega dlje od podatkov, hoče sporočiti Cassar: »ni potrebe, da bi komurkoli povedal svoje ime, kdaj in kje si se rodil, katerega spola si, kaj si po poklicu, kakšna je barva tvoje kože ali od kod izhajaš, ni potrebe po serijski številki, stari žalostni fotografiji, tvojih fizičnih merah, […] ni potrebe, da bi te oslepili s skeniranjem mrežnice, tvoje lepe oči pripadajo samo tebi in tistim, ki jih ljubiš.« Jasno je, da gre za protestno pesem, za upor proti ločevanju in razmejevanju, in v tem smislu Potni list postane polnokrven anti-potni list.
Knjiga je odprta in stremi k podiranju meja. Pričujoča izdaja je večjezična, poleg slovenščine vsebuje še španščino, angleščino in hrvaščino. Cassarju se pozna, da se je v življenju nenehno selil, saj se izraža v več jezikih, ki jih srečamo v pesnitvi, pojavljajo se zelo različni kraji. Gre za globalno besedilo, ki opozarja na strpnost in sprejemanje, in pesnik vsakogar, ne glede na deželo rojstva, imenuje »moj rojak«.
Uvod in začetek sta izrazito lirična, opomnita, da gre za literarni potni list, ki omogoča popolno svobodo: »če želiš, ga lahko vržeš v morje in gledaš, kako odteka črnilo, kako razpadajo strani […], če želiš, ga lahko vržeš v zrak in gledaš, kako prhuta in leti v vetru, in te ponese, če želiš, s seboj.« Osrednji del je veliko bolj neizprosen. Pesnik najprej našteva, česa vsega lastniku potnega lista ni treba delati (ni treba plezati čez zidove, ni se treba vkrcati na gumenjak). Ozračje postane zelo neosebno, skoraj novičarsko, kar opozarja na to, kako hitro se v vsem tem izgubi posameznik, hkrati pa je opisovanje nasilja zelo grafično in res odpira oči. V nadaljevanju se naracija obrne, saj našteva, kaj vse se sme narediti s potnim listom. To deluje čudovito utopično, saj se pesnik ne ozira na omejitve, zakone in prepovedi, njegov Potni list je namreč pesem, ki ima vstop povsod, saj lahko v vsakem trenutku poleti nad krivice, ozkoglednost in nestrpnost.
V Potnem listu Antoina Cassarja se tako prepletata optimizem in družbena kritika, ki pa na trenutke spolzi v moralizem, saj je preveč neposredna. Kljub temu gre za uspešen poskus odpiranja dialoga in za filantropsko gesto, ki na čisto svoj način nastavlja ogledalo sodobni družbi.
Avtrorica recenije: Veronika Šoster
Bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič
Ljubljana : Sanje, 2018
Potni list je prav posebna knjiga malteškega ustvarjalca Antoina Cassarja. Ne gre za pesniško zbirko v klasičnem smislu, ampak za projekt, ki opozarja na sodobne družbene probleme, saj Cassar deluje tudi kot aktivist na področju begunske problematike. Potni list je knjižica, ki po velikosti, barvi in grafiki posnema pravi potni list, in čeprav je bila izdana pred slabim desetletjem, je danes še kako aktualna. Zaradi svoje eksperimentalne forme in družbenokritične narave je hitro prerasla okvir, po njej so nastale gledališke predstave, razstave, projekti. Prek spleta je mogoče naročiti svoj lastni Potni list, možna je izbira barve in jezika, izkupiček od prodaje pa je namenjen različnim združenjem za zaščito beguncev in njihovih pravic.
Vsebina je precej klasična, kar malo razočara. Oblika namreč kaže na prelomnost, novost in provokativnost, zato bi pričakovali več igranja z vsebinskimi elementi dejanskih potnih listov. Toda poezija sega dlje od podatkov, hoče sporočiti Cassar: »ni potrebe, da bi komurkoli povedal svoje ime, kdaj in kje si se rodil, katerega spola si, kaj si po poklicu, kakšna je barva tvoje kože ali od kod izhajaš, ni potrebe po serijski številki, stari žalostni fotografiji, tvojih fizičnih merah, […] ni potrebe, da bi te oslepili s skeniranjem mrežnice, tvoje lepe oči pripadajo samo tebi in tistim, ki jih ljubiš.« Jasno je, da gre za protestno pesem, za upor proti ločevanju in razmejevanju, in v tem smislu Potni list postane polnokrven anti-potni list.
Knjiga je odprta in stremi k podiranju meja. Pričujoča izdaja je večjezična, poleg slovenščine vsebuje še španščino, angleščino in hrvaščino. Cassarju se pozna, da se je v življenju nenehno selil, saj se izraža v več jezikih, ki jih srečamo v pesnitvi, pojavljajo se zelo različni kraji. Gre za globalno besedilo, ki opozarja na strpnost in sprejemanje, in pesnik vsakogar, ne glede na deželo rojstva, imenuje »moj rojak«.
Uvod in začetek sta izrazito lirična, opomnita, da gre za literarni potni list, ki omogoča popolno svobodo: »če želiš, ga lahko vržeš v morje in gledaš, kako odteka črnilo, kako razpadajo strani […], če želiš, ga lahko vržeš v zrak in gledaš, kako prhuta in leti v vetru, in te ponese, če želiš, s seboj.« Osrednji del je veliko bolj neizprosen. Pesnik najprej našteva, česa vsega lastniku potnega lista ni treba delati (ni treba plezati čez zidove, ni se treba vkrcati na gumenjak). Ozračje postane zelo neosebno, skoraj novičarsko, kar opozarja na to, kako hitro se v vsem tem izgubi posameznik, hkrati pa je opisovanje nasilja zelo grafično in res odpira oči. V nadaljevanju se naracija obrne, saj našteva, kaj vse se sme narediti s potnim listom. To deluje čudovito utopično, saj se pesnik ne ozira na omejitve, zakone in prepovedi, njegov Potni list je namreč pesem, ki ima vstop povsod, saj lahko v vsakem trenutku poleti nad krivice, ozkoglednost in nestrpnost.
V Potnem listu Antoina Cassarja se tako prepletata optimizem in družbena kritika, ki pa na trenutke spolzi v moralizem, saj je preveč neposredna. Kljub temu gre za uspešen poskus odpiranja dialoga in za filantropsko gesto, ki na čisto svoj način nastavlja ogledalo sodobni družbi.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Neveljaven email naslov