Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Antoine Cassar: Potni list

03.09.2018

Avtrorica recenije: Veronika Šoster Bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič

Ljubljana : Sanje, 2018

Potni list je prav posebna knjiga malteškega ustvarjalca Antoina Cassarja. Ne gre za pesniško zbirko v klasičnem smislu, ampak za projekt, ki opozarja na sodobne družbene probleme, saj Cassar deluje tudi kot aktivist na področju begunske problematike. Potni list je knjižica, ki po velikosti, barvi in grafiki posnema pravi potni list, in čeprav je bila izdana pred slabim desetletjem, je danes še kako aktualna. Zaradi svoje eksperimentalne forme in družbenokritične narave je hitro prerasla okvir, po njej so nastale gledališke predstave, razstave, projekti. Prek spleta je mogoče naročiti svoj lastni Potni list, možna je izbira barve in jezika, izkupiček od prodaje pa je namenjen različnim združenjem za zaščito beguncev in njihovih pravic.

Vsebina je precej klasična, kar malo razočara. Oblika namreč kaže na prelomnost, novost in provokativnost, zato bi pričakovali več igranja z vsebinskimi elementi dejanskih potnih listov. Toda poezija sega dlje od podatkov, hoče sporočiti Cassar: »ni potrebe, da bi komurkoli povedal svoje ime, kdaj in kje si se rodil, katerega spola si, kaj si po poklicu, kakšna je barva tvoje kože ali od kod izhajaš, ni potrebe po serijski številki, stari žalostni fotografiji, tvojih fizičnih merah, […] ni potrebe, da bi te oslepili s skeniranjem mrežnice, tvoje lepe oči pripadajo samo tebi in tistim, ki jih ljubiš.« Jasno je, da gre za protestno pesem, za upor proti ločevanju in razmejevanju, in v tem smislu Potni list postane polnokrven anti-potni list.

Knjiga je odprta in stremi k podiranju meja. Pričujoča izdaja je večjezična, poleg slovenščine vsebuje še španščino, angleščino in hrvaščino. Cassarju se pozna, da se je v življenju nenehno selil, saj se izraža v več jezikih, ki jih srečamo v pesnitvi, pojavljajo se zelo različni kraji. Gre za globalno besedilo, ki opozarja na strpnost in sprejemanje, in pesnik vsakogar, ne glede na deželo rojstva, imenuje »moj rojak«.

Uvod in začetek sta izrazito lirična, opomnita, da gre za literarni potni list, ki omogoča popolno svobodo: »če želiš, ga lahko vržeš v morje in gledaš, kako odteka črnilo, kako razpadajo strani […], če želiš, ga lahko vržeš v zrak in gledaš, kako prhuta in leti v vetru, in te ponese, če želiš, s seboj.« Osrednji del je veliko bolj neizprosen. Pesnik najprej našteva, česa vsega lastniku potnega lista ni treba delati (ni treba plezati čez zidove, ni se treba vkrcati na gumenjak). Ozračje postane zelo neosebno, skoraj novičarsko, kar opozarja na to, kako hitro se v vsem tem izgubi posameznik, hkrati pa je opisovanje nasilja zelo grafično in res odpira oči. V nadaljevanju se naracija obrne, saj našteva, kaj vse se sme narediti s potnim listom. To deluje čudovito utopično, saj se pesnik ne ozira na omejitve, zakone in prepovedi, njegov Potni list je namreč pesem, ki ima vstop povsod, saj lahko v vsakem trenutku poleti nad krivice, ozkoglednost in nestrpnost.

V Potnem listu Antoina Cassarja se tako prepletata optimizem in družbena kritika, ki pa na trenutke spolzi v moralizem, saj je preveč neposredna. Kljub temu gre za uspešen poskus odpiranja dialoga in za filantropsko gesto, ki na čisto svoj način nastavlja ogledalo sodobni družbi.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Antoine Cassar: Potni list

03.09.2018

Avtrorica recenije: Veronika Šoster Bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič

Ljubljana : Sanje, 2018

Potni list je prav posebna knjiga malteškega ustvarjalca Antoina Cassarja. Ne gre za pesniško zbirko v klasičnem smislu, ampak za projekt, ki opozarja na sodobne družbene probleme, saj Cassar deluje tudi kot aktivist na področju begunske problematike. Potni list je knjižica, ki po velikosti, barvi in grafiki posnema pravi potni list, in čeprav je bila izdana pred slabim desetletjem, je danes še kako aktualna. Zaradi svoje eksperimentalne forme in družbenokritične narave je hitro prerasla okvir, po njej so nastale gledališke predstave, razstave, projekti. Prek spleta je mogoče naročiti svoj lastni Potni list, možna je izbira barve in jezika, izkupiček od prodaje pa je namenjen različnim združenjem za zaščito beguncev in njihovih pravic.

Vsebina je precej klasična, kar malo razočara. Oblika namreč kaže na prelomnost, novost in provokativnost, zato bi pričakovali več igranja z vsebinskimi elementi dejanskih potnih listov. Toda poezija sega dlje od podatkov, hoče sporočiti Cassar: »ni potrebe, da bi komurkoli povedal svoje ime, kdaj in kje si se rodil, katerega spola si, kaj si po poklicu, kakšna je barva tvoje kože ali od kod izhajaš, ni potrebe po serijski številki, stari žalostni fotografiji, tvojih fizičnih merah, […] ni potrebe, da bi te oslepili s skeniranjem mrežnice, tvoje lepe oči pripadajo samo tebi in tistim, ki jih ljubiš.« Jasno je, da gre za protestno pesem, za upor proti ločevanju in razmejevanju, in v tem smislu Potni list postane polnokrven anti-potni list.

Knjiga je odprta in stremi k podiranju meja. Pričujoča izdaja je večjezična, poleg slovenščine vsebuje še španščino, angleščino in hrvaščino. Cassarju se pozna, da se je v življenju nenehno selil, saj se izraža v več jezikih, ki jih srečamo v pesnitvi, pojavljajo se zelo različni kraji. Gre za globalno besedilo, ki opozarja na strpnost in sprejemanje, in pesnik vsakogar, ne glede na deželo rojstva, imenuje »moj rojak«.

Uvod in začetek sta izrazito lirična, opomnita, da gre za literarni potni list, ki omogoča popolno svobodo: »če želiš, ga lahko vržeš v morje in gledaš, kako odteka črnilo, kako razpadajo strani […], če želiš, ga lahko vržeš v zrak in gledaš, kako prhuta in leti v vetru, in te ponese, če želiš, s seboj.« Osrednji del je veliko bolj neizprosen. Pesnik najprej našteva, česa vsega lastniku potnega lista ni treba delati (ni treba plezati čez zidove, ni se treba vkrcati na gumenjak). Ozračje postane zelo neosebno, skoraj novičarsko, kar opozarja na to, kako hitro se v vsem tem izgubi posameznik, hkrati pa je opisovanje nasilja zelo grafično in res odpira oči. V nadaljevanju se naracija obrne, saj našteva, kaj vse se sme narediti s potnim listom. To deluje čudovito utopično, saj se pesnik ne ozira na omejitve, zakone in prepovedi, njegov Potni list je namreč pesem, ki ima vstop povsod, saj lahko v vsakem trenutku poleti nad krivice, ozkoglednost in nestrpnost.

V Potnem listu Antoina Cassarja se tako prepletata optimizem in družbena kritika, ki pa na trenutke spolzi v moralizem, saj je preveč neposredna. Kljub temu gre za uspešen poskus odpiranja dialoga in za filantropsko gesto, ki na čisto svoj način nastavlja ogledalo sodobni družbi.


07.03.2022

Katja Mihurko Poniž: Od lastnega glasu do lastne sobe

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere Lidija Hartman.


04.03.2022

Batman

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.03.2022

O naključju in domišljiji

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Prvi sneg

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Cyrano

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Uncharted

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Iskre v času: Svetovni računalniški podvig

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.02.2022

Evald Flisar: Nevidni otrok

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Barbara Zupan.


28.02.2022

ur. Alenka Veler in Andrej Ilc: Draga Kristina

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


28.02.2022

Sergej Lebedjev: Dežela pozabe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


28.02.2022

Aleš Mustar: K(o)ronika

Avtor recenzije: Peter Semolič Bere: Jure Franko


27.02.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Temnica

Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena in v režiji Matije Solceta.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

V Mestnem gledališču ljubljanskem so koronsko obdobje poskušali prebroditi tudi s solističnimi, avtorskimi projekti igralcev tamkajšnjega ansambla. Tako je nastala tudi predstava Smrtno resno, ki jo je po besedilu švedskega pesnika, pisatelja, scenarista in dramatika Niklasa Radströma uprizoril igralec Boris Ostan. Ogled predstave je gledalcem ponudil uro in pol slavljenja življenja s perspektive minljivosti oziroma končnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Boris Ostan v predstavi Smrtno resno, foto: Anka Simončič


24.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. foto: Jaka Varmuž, www.lgl.si


23.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. vir foto: LGL


22.02.2022

Zgodba o ljubezni in ženskah v svetu, ki ga vodijo moški

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.


21.02.2022

Jedrt Lapuh Maležič: Napol morilke

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Barbara Zupan


21.02.2022

Franci Novak: Obvoz

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Jure Franko.


21.02.2022

Renato Quaglia: Zelene krošnje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Maja Moll in Jure Franko.


Stran 42 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov